Slovenski knjižni sejem bo tudi letos potekal na Gospodarskem razstavišču, načrtovanih pa je 266 dogodkov. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Slovenski knjižni sejem bo tudi letos potekal na Gospodarskem razstavišču, načrtovanih pa je 266 dogodkov. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Slovenski knjižni sejem velja za najpomembnejši knjižni dogodek v Sloveniji, kjer se srečujejo avtorji, bralci, založniki in knjigotržci, obenem pa predstavlja priložnost za založnike in avtorje, da predstavijo svoje najnovejše izdaje.

Vesna Nahtigal, predsednica upravnega odbora 39. Slovenskega knjižnega sejma. Foto: BoBo
Vesna Nahtigal, predsednica upravnega odbora 39. Slovenskega knjižnega sejma. Foto: BoBo

Letos bo pod geslom Besedo besedi potekal od 21. do 26. novembra na Gospodarskem razstavišču. Slovesno odprtje sejma bo v ponedeljek ob 18. uri na glavnem odru, odprla pa ga bo predsednica države Nataša Pirc Musar. Na slovesnosti bodo podelili tudi Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva.

Spoj kulture in gospodarstva
Organizatorji sejma sporočajo, da se je ta v zadnjih letih razvil v eno od najpomembnejših knjižnih prireditev na Slovenskem, in sicer "ne samo zaradi množice novih knjižnih naslovov, ki jih založniki vsako jesen ponudijo obiskovalcem, temveč tudi zaradi debat in literarnih prireditev, ki ga spremljajo".

Predsednica upravnega odbora 39. Slovenskega knjižnega sejma, Vesna Nahtigal, je v izjavi za javnost povedala, da so na Gospodarski zbornici Slovenije "ponosni, da je Slovenski knjižni sejem v organizaciji naše Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev že 51 let trdno zasidran v slovensko kulturno krajino", ob čemer je dodala, da je Slovenski knjižni sejem najverjetneje tudi "najlepši in najnazornejši dokaz tesne povezanosti kulture in gospodarstva."

Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev. Foto: BoBo/Borut Živulović
Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev. Foto: BoBo/Borut Živulović

Sejem ostaja na Gospodarskem razstavišču
Lani je bil sejem prvič na Gospodarskem razstavišču, kjer bo potekal tudi letos, saj je po besedah Vladimirja Kukavice, direktorja Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, "prireditev prerastla prostore Cankarjevega doma". Kot novosti je Kukavica omenil odpiralni čas sejma od 9. do 20. ure, v petek in soboto do 21. ure, v nedeljo pa do 18. ure. Novost je tudi možnost oddaje garderobe, ki bo stala dva evra, ob nakupu knjig pri založbah Hiša poezija, MIŠ, Morfem in MVB pa bo brezplačna.

Dogodkov več kot kadar koli doslej
Letos bo na sejmu 266 dogodkov, kar dela iz sejma največjo kulturno prireditev v Sloveniji. Dogodki si bodo na Glavnem odru, Pogovorni postaji, Pisateljskem odru in Odru mladih v času sejma sledili vsako polno uro.

Znova bo na sejmu Knjigosled, ki bo šolske skupine popeljal po sejmišču. Tam bo tudi Založniška akademija, namenjena predvsem strokovni javnosti, ki bo zainteresiranim ponudila vpogled v prodajo avtorskih pravic, vstop na mednarodne trge in sodelovanje s tujimi založbami. V Stripovskem kotičku bo na ogled razstava stripov, obiskovalci se bodo lahko udeležili tudi pogovorov z ustvarjalci. Na razstavi ilustracij bo Društvo likovnih umetnikov predstavilo izbor ilustracij 14. Slovenskega bienala ilustracije.

Sejem bo sklenil koncert Oblike duha, ki bo poklon Borisu A. Novaku ob njegovi 70-letnici.

V okviru 100. obletnice rojstva Karla Destovnika - Kajuha občina Šoštanj organizira številne dogodke, veliko izmed katerih se bo mogoče udeležiti tudi na 39. Slovenskem knjižnem sejmu. Foto: Arhiv NUK
V okviru 100. obletnice rojstva Karla Destovnika - Kajuha občina Šoštanj organizira številne dogodke, veliko izmed katerih se bo mogoče udeležiti tudi na 39. Slovenskem knjižnem sejmu. Foto: Arhiv NUK

Srbija in Šoštanj pripravljata razstavi
Država v fokusu je letos Srbija, v okviru česar si bodo lahko obiskovalci na sejmu ogledali tudi razstavo 50:50, ki je letos namenjena srbskim prevodom v slovenščino in slovenskim prevodom v srbščino.

Mesto v gosteh je tokrat Šoštanj, katerega občina bo organizirala več zanimivih dogodkov, med drugim tudi razstavo Kajuhovih del, organizirano ob 100. obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika – Kajuha, ki se je v Šoštanju rodil 13. decembra 1922. Osrednji poudarek bo na knjižici Sto dejstev o Kajuhu, katere avtorica je Špela Poles.

Podeljenih bo tudi več nagrad
Tradicionalno bodo tudi letos na sejmu izbrali knjigo leta, ki se na sejmu podeljuje že od leta 1972. Za nagrado je nominiranih deset del, in sicer Sto slovenskih ljudskih Dušice Kunaver, Na kraju zapisano Aleša Štegra, Čas prebujenja: Slovenska umetnost 1880–1918 Tomaža Brejca, Gorica Mateje Gomboc, Kajuh, pesnik partizan Marijana Pušavca in Zorana Smiljanića, OD IMENA DO SPOMINA Ambroža Kvartiča, NIKOLA TESLA: KORESPONDENCA Z J. P. MORGANOM & CO Tiborja Hrsa Pandurja, Mojih 33 odprav Vikija Grošlja, Mali črv Oto Tomaža Lavriča in Alma Maximiliana Karlin: PEŠ PO DOMAČIH KRAJIH. Popotni dnevniki 1934–1936 Alme Maximiliane Karlin, ki je izšla v prevodu Jerneje Jezernik.

Sorodna novica Za najboljši prvenec 39. SKS-ja so nominirana dela Lare Božak, Laure Buzeti in Pie Prezelj

V sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev bo na sejmu podeljena tudi nagrada za literarni prvenec leta, za katerega so letos nominirana tri dela: Lara Božak je nominirana za pesniško zbirko Z luknjami v prepihu, Laura Buzeti za knjigo Posuj se s pepelom vaših očetov, Pia Prezelj pa za roman Težka voda.

Nagrada bo podeljena v četrtek, 23. novembra, ob 18. uri na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma z neposrednim prenosom na valovih Radia Slovenija, Tretji program – program Ars.

Podelili pa bodo tudi nagrado za najlepše oblikovano knjigo in z Združenjem Manager nagrado za najboljšo poslovno knjigo.