Romane Isabel Allende so prevedli v več kot 30 jezikov, prodanih pa je bilo več kot 56 milijonov izvodov njenih knjig. Foto: AP
Romane Isabel Allende so prevedli v več kot 30 jezikov, prodanih pa je bilo več kot 56 milijonov izvodov njenih knjig. Foto: AP
Isabel Allende: Hiša duhov
Hiša duhov danes velja za sodobno klasiko, ki je v svetovni književnosti prikazala lik ženske, zaznamovane z miti in magijo, a je vendar vpeta v »moški« svet zgodovine. Foto: Mladinska knjiga

Isabel Allende je bila rojena v perujskem glavnem mestu Lima, kjer je njen oče opravljal diplomatsko službo, sicer je po rodu Čilenka. Po študiju je najprej v Santiagu de Chile delala pri Organizaciji združenih narodov, nato pa je bila televizijska novinarka in sodelavka ženske revije Paula in otroške revije Mampato.

Predsednikova nečakinja
Leta 1973 je po vojaškem udaru Augusta Pinocheta, v katerem je bil ubit njen stric in tedanji čilski predsednik Salvador Allende, emigrirala v Venezuelo, kjer je objavljala v revijah, predavala pa je tudi na univerzah po ZDA in Evropi. Nato se je leta 1989 preselila v ZDA, leta 1993 pa je pridobila ameriško državljanstvo.

Pisateljica ima zveste oboževalce po vsem svetu. Njena dela, ki so bila prevedena v 35 svetovnih jezikov, imajo pogosto avtobiografske temelje, popisujejo pa burno življenje v domovini in stisko ljudi pod diktaturo. Zavzema se tudi za pravice žensk.

V slovenščini lahko poleg romana Hiša duhov berete dela Otok pod morjem, Eva Luna, Hči sreče, Japonski ljubimec, Ripper ter zelo uspešen mladinski pustolovski roman Mesto zveri. Po Hiši duhov je Bille August leta 1993 režiral tudi film, v katerem so nastopili Meryl Streep, Jeremy Irons, Winona Ryder, Antonio Banderas in Glenn Close.

Dobila večino nagrad — najvišje (še) ne
Leta 2004 so pisateljico sprejeli v Ameriško akademijo umetnosti in literature, leta 2010 je prejela čilsko nacionalno nagrado za literaturo, leta 2012 Andersenovo nagrado za literaturo, pred tremi leti pa jo je nekdanji ameriški predsednik Barack Obama ovenčal z medaljo za svobodo. Omenjali so jo tudi kot kandidatko za Nobelovo nagrado za literaturo.