Novi, 35. album najslavnejšega stripa na svetu, Asterix pri Piktih, je danes istočasno izšel v 18 državah in 23 jezikih. V družbi afrikanščine, angleščine, španščine, baskovščine, katalonščine, asturijščine, češčine, danščine, finščine, francoščine, galicijščine, galščine, italijanščine, madžarščine, nemščine, nizozemščine, norveščine, poljščine, portugalščine, škotščine, švedščine in velščine je izšel tudi slovenski prevod, za katerega je poskrbel Mitja Roner; Asterixa pri nas izdaja založba Graffit, ki ima pod svojim okriljem tudi Lucky Luka in Garfielda.

Prvi strip, ki ni v rokah Goscinnyja in Uderza
Asterix pri Piktih je na neki način prelomen album tudi zato, ker je prvi, ki ga ni napisal niti René Goscinny (ki je umrl že leta 1977) niti Albert Uderzo, ki pri svojih 86 letih ne riše več (a je bojda še vedno udeležen pri oblikovanju zgodbe in tudi - po besedah ekipe slovenske založbe - pri natančnem preverjanju posameznih prevodov v tuje jezike).

Avtor besedila je tokrat prvič Jean-Yves Ferri, ilustriral pa ga je Didier Conrad. (Morda še zanimiv podatek: Oba nova ustvarjalca Asterixa sta bila rojena leta 1959 in sta stara torej točno toliko kot mali junaški Galec, čigar usodo imata zdaj v rokah.) "Sveža kri" je zbirki koristila, je prepričan Roner, ki priznava, da se je Uderzo v svojih zadnjih stripih že "rahlo izpel"; Asterix pri Piktih ga tako na trenutke bolj spominja na serijo Iznogud, ki je s svojimi besednimi igrami za prevajalce običajno trši oreh kot Asterix.

Predaja ... debla
Ob tem še beseda o naslovnici, ki preigrava različne škotske stereotipe: od tradicionalnega lučanja debla pa do neizogibnih kiltov, viskija in dud. V svoji 35. dogodivščini se Asterix in Obelix namreč že drugič (po Asterixu in Britancih) podata čez Rokavski preliv; tokrat ju zanese na Škotsko, med "pobarvane ljudi", strašljive bojevnike s številnimi klani. (Obelix v morju najde zamrznjenega Pikta, ki mu je poglavar drugega plemena, ki sodeluje z Rimljani, prevzel ženo.) Obelixa na naslovnici je narisal Uderzo, vse ostalo pa že Conrad: Obelixov met je tako metafora za Uderzovo "predajo štafete" mlajši generaciji.

"Za seboj imam 68 let dela pri stripih in predaja službe me ni pretirano skrbela. Ko sem se enkrat odločil, da je Asterixa vredno obdržati pri življenju tudi po moji smrti, je bilo treba s tem opraviti," je v nekem intervjuju pred današnjim izidom flegmatično izjavil Uderzo. Je pa zato toliko večja trema dajala novo ekipo; Conrad je celo priznal, da je več kot enkrat hotel vreči puško v koruzo. "Albert je opazil najmanjše detajle, ki sem jih zgrešil, za katere sem mislil, da sem jih dobro zadel. To zna človeka zelo potreti."

Kratke vajeti francoske založbe
Prevajanje "Piktov" za nobenega od tujih prevajalcev ni bilo mačji kašelj: Roner, ki je besedilo (in šele okvirno skicirano zgodbo v slikah) dobil junija, je moral že avgusta svoj prevod vrniti pariški založbi Les Editions Albert René, kjer so s pomočjo dobesednega prevoda (in slovensko govorečih sodelavcev) "preverili" njegovo delo in logiko za besednimi igrami (na tej stopnji v procesu sodeluje tudi sam Uderzo). Šele potem, ko se domača založba prepriča, da prevod ne pomeni tudi nepotrebnega prirejanja, slovenski Asterix dobi zeleno luč za izdajo (čeprav so, kot je izdal Vlado Grlica, direktor podjetja Desk, katerega del je Graffit, popravke vstavljali še v zadnji sekundi.)

Obenem so Francozi zelo natančno diktirali vse od tega, kdaj se sme razkriti naslovnica stripa in kdaj se lahko razobesijo oglasi, pa do tega, da so svoje prevajalce zavezali s podpisom pogodbe molčečnosti, ki jim preprečuje kakršno koli vnaprejšnje izdajanje vsebine.

Prevod prinaša nekaj manjših sprememb v primerjavi s prevodi, ki jih je pred leti opravil Aleš Berger (Obelixov štirinožni spremljevalec na primer ni več Kužifix, ampak Idealix, vaški prodajalec rib pa je bil iz Slanixa prekrščen v Delamarixa), sicer pa v Asterixu pri Piktih še prav posebej izstopa Mac Adaver, grob karakter, ki odstopa od "prijaznega" kanona klasičnih Asterixov.

Guinessov rekorder med stripi
Leta 2011 je serija stripov Les Aventures d'Astérix le Gaulois (Pustolovščine Asterixa Galca) prišla v Guinnessovo knjigo rekordov kot najbolj razširjena serija stripov na svetu. Prevedena je v 110 jezikov in dialektov, po vsem svetu pa so doslej prodali že več kot 350 milijonov izvodov Asterixovih albumov (za primerjavo: če bi jih vse zložili na kup, bi dobili 766 Eifflovih stolpov, zloženi drug ob drugem pa bi dvakrat obkrožili svet).

Slovenske naklade so v primerjavi s temi dih jemajočimi številkami sicer zanemarljive, a kljub temu je prodaja pri nas celo presegla pričakovanja založnikov: vsak album prodajo v približno 1500 izvodih, je povedal Grlica, kar je - če upoštevamo relativno zakrnelo kulturo branja stripov pri nas - več kot spodobna številka.