'Novica', da je družba Walt Disney Company pravzaprav zagovornik okoljevarstvenih vrednot, bo vsaj za koga presenečenje: v preteklosti so jih denimo ostro napadali borci za pravice živali, češ da so v svojem tematskem parku slabo ravnali z ujetimi zvermi. Foto:
'Novica', da je družba Walt Disney Company pravzaprav zagovornik okoljevarstvenih vrednot, bo vsaj za koga presenečenje: v preteklosti so jih denimo ostro napadali borci za pravice živali, češ da so v svojem tematskem parku slabo ravnali z ujetimi zvermi. Foto:
Reševanje malega Nema
Mali Nemo se je moral naučiti, da na človeka (no, ribo) v širnem svetu prežijo tudi številne nevarnosti.
Knjiga o džungli
V prvi različici animirane Knjige o džungli (1967) naj bi brezskrbni medved Balu in avtoritativni panter Bagira poosebljala rivalstvo med hipiji in oblastjo.

David Whitley, profesor angleščine na ugledni univerzi Camebridge, je v svoji novi knjigi Disneyjeve junake risank, kot so Bambi, Levji kralj in Knjiga o džungli, opisal kot "spregledane junake zelenega lobija", ki so vsem generacijam otrok pomagali "razviti zavest o aktualnih vprašanjih v zvezi z varovanjem okolja".

"Čustvena podlaga" za aktivizem
"Disneyjeve filme so pogosto kritizirali, češ da so nerealistični in da se preveč uklanjajo populističnim trendom, namesto da bi se posvečali novostim na področju animacije," v knjigi Koncept narave v Disneyevi animaciji razlaga Whitley. "Vseeno pa se je treba zavedati, da je ogromno teh filmov propagiralo skrb za okolje kot osnovno vrednoto. Bambi je že eden od filmov, ki je v otrocih ustvaril "čustveno podlago" za okoljevarstveni aktivizem." Že prvi Disneyjev celovečerec, Sneguljčica in sedem palčkov iz daljnjega leta 1937, po njegovem kaže, kako ljudje lahko varujemo naravo in vanjo celo vnesemo nekakšen red. Več kot šestdeset let pozneje je sporočilo bolj ali manj nespremenjeno: Reševanje malega Nema (2003) je "alegorija našega časa", ki uteleša "protislovne težnje v človekovi interakciji z naravo".

V boj z Waltom in Eisnerjem na čelu
Sam Walt Disney, ki je bil na čelu svojega podjetja od leta 1937 do 1967, je zagovarjal "pristen in tesen" odnos z naravo, kar naj bi bilo še posebno očitno v Sneguljčici, Pepelki, Trnuljčici in Bambiju. V teh pastoralno obarvanih filmih je narava prikazana kot idilično zatočišče pred grozečim vplivom civilizacije. Naslednje pomembno obdobje v Disneyjevi zgodovini je bilo tisto pod taktirko Michaela Eisnerja (1984-2005), ko so sporočila njihovih risank postala večplastna. Zdaj so poudarjali predvsem, da ljudje in narava lahko soobstajamo le, če se naučimo spoštovati svoje mesto v sistemu.

Pa naštejmo nekaj filmov , ki so nam "podzavestno" vcepljali skrb za okolje:

Sneguljčica in sedem palčkov (1937)
Ljubosumna kraljica načrtuje smrt princeske, ki se pred njo zateče v gozd in se spoprijatelji s tamkajšnjimi prebivalci. Sporočilo: "Pastoralno prizorišče zbuja predstavo o ločenih svetovih narave in človeka; zadnji je dušeč in nasilen. Sneguljčica je vzor, kako navezati stik z naravo."

Bambi (1942)
Mali Bambi se brezskrbno zabava s svojima prijateljema dihurjem in zajčkom - vse dokler njihove idile ne uniči tragedija - smrt njegove mame, ki jo ustreli lovec. "Film je klasičen primer predstave neokrnjene idile, ki jo uniči človekovo vmešavanje vanjo. Risanka je vplivala na cele generacije okoljevarstvenikov."

Mala morska deklica (1989)
Morska deklica Ariel si bolj kot vse drugo želi, da bi lahko bila del človeškega sveta. Ko se zaljubi v princa Erica, ji to za krajši čas tudi uspe. "Prepad med človekom in naravo je vsaj začasno mogoče premostiti. Film nas uči, da sta si naš in živalski svet podobna bolj, kot si mislimo."

Pocahontas (1995)
Indijanska staroselka Pocahontas se zaljubi v Johna Smitha, člana posadke prvih britanskih priseljencev. Pokaže mu, da njeno pleme na naravo vežejo globoke, duhovne vezi. "Dekletova odločitev, da bo ostala med svojimi ljudmi pokaže, da narava ne obstaja zato, da imeli ljudje od nje korist. (Sicer zgodovinsko neresnična) sprava s kolonizatorji nakaže, da je razkol med človekom in naravo mogoče premostiti."

Tarzan (1999)
Tarzana so vzgojile gorile. Ko naleti na skupino ljudi, se zaljubi v Jane, ki jo reši pred gotovo smrtjo. Obenem mora obvarovati tudi gorile, na katere preži lovec Clayton. "Ta risanka prikazuje človekovo destruktivnost v kar najslabši luči - Clayton poskuša naravo izkoriščati za lasten dobiček."

Reševanje malega Nema (2003)
Malemu ribaku Nemu je pred prijatelji nerodno zaradi preveč zaščitniškega očeta. A ko ga ljudje ujamejo in kot akvarijsko ribico odpeljejo na drug konec sveta, ugotovi, da ga še kako potrebuje. "Treba je sprejeti, da ima narava tudi nevarno plat in kljub različnim tveganjem upoštevati pravico drugih do osebne svobode."

Ana Jurc