Knjige
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 5 glasov Ocenite to novico!
Bernardo Atxaga
Pisatelj, pesnik in prevajalec Bernardo Atxaga velja za enega najboljših sodobnih evropskih pisateljev. Foto: Matej Pušnik/Fabula
Bernardo Atxaga
Ob Fabuli je izšel slovenski prevod njegovega romana Dnevi Nevade. Foto: Matej Pušnik/Fabula
       Tisti, ki se zaprejo v slonokoščeni stolp, so, ne glede na svojo resnično starost, starci.       
Bernardo Atxaga
Edini način, da se ne postara, pa je po pisateljevem prepričanju ta, da ves čas ostaja v stiku z resničnostjo. Foto: Matej Pušnik/Fabula

Dodaj v

Bernardo Atxaga: Pripovedovanje in razmišljanje sta os mojega življenja

Literarni večer Fabule
10. marec 2017 ob 09:31
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Le prva literarna dela je priznani pisatelj Bernardo Atxaga, te dni gost festivala Fabula, zapisal v kastiljščini, preostali del opusa pa tako rekoč v celoti posvetil domačemu baskovskemu jeziku. Jezik mu je najprej duh, razmislek, mišljenje, po objavah njegovih del pa se je spremenil tudi v politični diskurz.

V Cankarjevem domu je o svojem delu in življenju spregovoril predzadnji gost letošnje Fabule, osrednji predstavnik baskovske književnosti in eden najuglednejših evropskih pisateljev, Bernardo Atxaga. Njegov obisk so na Fabuli pospremili z izidom slovenskega prevoda njegovega romana Dnevi Nevade, pripovedi o pisatelju, ki se iz rodne Baskije začasno preseli v Nevado v ZDA. Gre za zgodbo, v katerih se sedanjost premeša s spomini, podobami in sanjami.

Pisatelj je povedal, da vsebuje roman nekaj njegovih spominov. Svoje življenje vidi kot vrtiljak, ob tem pa čuti potrebo po pripovedovanju, razmišljanju, kaj je os njegovega življenja. Ohranjanje stika z resničnostjo je zanj tudi edini način, da se ne postara. "Tisti, ki se zaprejo v slonokoščeni stolp, so, ne glede na svojo resnično starost, starci," je dejal in dodal, da se sam želi odzivati na resničnost, ki pa se ji vedno približa s humorjem.


Leta 1951 rojeni pisatelj, pesnik in prevajalec je začel pisati v kastiljščini, v njej je napisal svoj prvi prispevek, ki je bil objavljen v časopisu. Baskovščina je bila jezik njegove matere in se je v otroštvu prepletal s kastiljščino, jezikom njegovih učiteljev.

Obdobje njegove mladosti, ki je sovpadlo s Francovo diktaturo, za baskovsko kulturo ni bilo ugodno. Ko je pri 18 letih prišel v Bilbao, se spominja, so se stvari tam že premikale. "Bil je odpor, bil je drugačen vonj. Hodili smo v gledališče, obiskovali koncerte, ki so bili sicer prepovedani. Vstopili smo v svet znotraj sveta, v katerem je imel pomembno vlogo pesnik Gabriel Aresti." On ga je tudi spodbujal k pisanju in študiju baskovskega jezika, kar je bilo zanj odločilno.

Pisatelj deseterih imen
Prav v tistem obdobju je prvič spremenil ime, pravzaprav večkrat, saj jih je imel približno deset. To je bilo v tistem času nekaj običajnega, saj je značilno, razlaga, da ima človek v konfliktnih družbah več imen. Vsi, ki so v Bilbau tedaj pisali v baskovskem jeziku, so imeli več imen. Pa tudi policijske kartoteke, saj so psevdonimi pritegovali pozornost policije. Sam si je izbral ime Bernardo Atxaga - Atxaga se je pisal njegov stari oče, s policijo pa vseeno ni imel veliko opravka.

Danes so njegova dela prevedena v okoli 20 jezikov, za svoje pisanje pa je prejel številna priznanja Najbolj se je uveljavil kot pripovednik, piše pa tudi pesmi, drame, eseje, radijske igre, besedila, ki so jih uglasbili znani glasbeniki, in otroško literaturo. V slovenščini lahko prebiramo tudi njegove romane Osamljeni mož (1998), To nebo (2000) in Harmonikarjev sin (2006), ki so izšli pri Študentski založbi.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo