Knjigarji so se po besedah predsednice Društva slovenskih knjigotržcev Ingrid Celestina za sodelovanje v projektu odločili predvsem zato, ker projekt Knjiga za vsakogar vidijo tudi kot priložnost za promocijo knjigarn - knjigarna namreč še vedno ostaja primarno mesto za prodajo knjig. Foto: EPA
Knjigarji so se po besedah predsednice Društva slovenskih knjigotržcev Ingrid Celestina za sodelovanje v projektu odločili predvsem zato, ker projekt Knjiga za vsakogar vidijo tudi kot priložnost za promocijo knjigarn - knjigarna namreč še vedno ostaja primarno mesto za prodajo knjig. Foto: EPA
Pri ustvarjanju projekta so izhajali iz stanja na slovenskem knjižnem trgu: knjigarniška mreža je v Sloveniji sicer dobro razvita, so pa še vedno 'žepi', kjer ni knjigarn, ki bi ponujale dovolj različnih in kakovostnih knjig. Foto: EPA
Eno leto bodo knjige na prodaj tudi v knjižnicah in muzejih. Foto: EPA

Bistvo Svetovne prestolnice knjige so - bralci; in prav z njimi v mislih je menda nastal projekt Knjiga za vsakogar. 21 del domačih in tujih avtorjev bo tako na prodaj za tri evre, akcija pa bo trajala do 23. aprila 2011, ko bo "štafeto" svetovne prestolnice knjige od Ljubljane prevzel Buenos Aires.

Tiskamo jih že, le še kupovati jih moramo več!
Z omenjenim projektom so po besedah načelnika oddelka za kulturo ljubljanske mestne občine Uroša Grilca "zagrizli v kislo jabolko slovenskega založništva". Razmere na slovenskem knjižnem trgu so namreč specifične: bogat je po knjižni produkciji, obenem smo Slovenci poznani po tem, da si knjige raje izposojamo kot kupimo. Za slovenski knjižni trg je značilno še, da je število založnikov veliko in da je knjižna produkcija raznovrstna, obenem pa se proda zelo malo knjig - le od dve do tri na prebivalca letno. Poleg tega je dobra in bogata produkcija izvirnega in prevodnega leposlovja, hkrati pa te knjige dosegajo izjemno nizke naklade.

S projektom Knjiga za vsakogar želijo dolgoročno spremeniti te smernice in podati jasno sporočilo, da je tudi prodaja knjig del razvite bralne kulture.

Knjiga za vsakogar je po Grilčevih besedah eksperiment, ki bo temeljil na tem, da bodo izbrane naslove natisnili v visokih nakladah (8.000 izvodov), da gre za kakovostne knjige domačih in tujih avtorjev različnih zvrsti, da bo cena posamezne knjige tri evre in da bodo knjige bralcem dostopne ne le v knjigarnah, ampak jih bo mogoče kupiti tudi v knjižnicah ter nekaterih drugih kulturnih institucijah, denimo muzejih.

V prvem "paketu" Pahor, Žižek in Makarovičeva
Enaindvajset naslovov je bilo izbranih prek javnega poziva. Pri tem so, kot je pojasnil Grilc, iskali "kakovostne in komunikativne knjige". Prvih sedem naslovov bi izšlo 23. aprila, med njimi čitanke treh izpostavljenih avtorjev v okviru Ljubljane - Svetovne prestolnice knjige Borisa Pahorja, Slavoja Žižka in Svetlane Makarovič. Pri knjigah ne bo šlo le za ponatise, ampak večinoma za prve izdaje. Knjige se bodo prodajale izključno na posebej izdelanih stojalih.

V projektu sodelujeta še Društvo slovenskih knjigotržcev in Mestna knjižnica Ljubljana. Knjigotrško društvo bo koordiniralo prodajo knjig v knjigarnah, Mestna knjižnica Ljubljana pa v slovenskih splošnih knjižnicah. K projektu je pristopilo 77 knjigarn, 111 knjižnic ter 27 muzejev in drugih kulturnih institucij.

Direktor Javne agencije za knjigo RS Slavko Pregl je prepričan, da se bo to gibanje, kot ga je označil, po vrhuncu v letu 2010/11 nadaljevalo v prihodnja leta. Sicer pa tudi sam meni, da je na Slovenskem treba pozornost posvetiti "bralskemu" in še posebej "nakupovalskemu" delu, medtem ko "proizvodni" del ni problematičen.

Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS bosta za izdajo knjig namenili 317.977 evrov, kar je na izdajo knjige povprečno 15.000 evrov subvencije, ministrstvo za kulturo bo projektu namenilo 49.000 evrov.