Pri pogovorih na temo, ali so njegova besedila poezija, je njegovo mnenje spremenljivo: v kakšnem intervjuju pravi, da vsekakor so, v spet drugem, da ne. Foto: AP
Pri pogovorih na temo, ali so njegova besedila poezija, je njegovo mnenje spremenljivo: v kakšnem intervjuju pravi, da vsekakor so, v spet drugem, da ne. Foto: AP

V pogovoru za britanski časnik Telegraph pa je povedal, da se bo podelitve v Stockholmu udeležil, "če bo le mogoče".

Dylan se od 13. oktobra, ko je Nobelov odbor sporočil odločitev o letošnjem nagrajencu za literaturo, ni odzval, zdaj pa je sporočil, da je ob novici "ostal brez besed". Kot je v petek zvečer sporočil Nobelov odbor, jih je Dylan ta teden poklical in sporočil, da "seveda sprejema nagrado".

75-letni kantavtor je te dni v Oklahomi, kjer nadaljuje svojo "neskončno turnejo" - pravega premora od koncertiranja si ni vzel že od leta 1988 -, z ameriško novinarko in glasbeno kritičarko Edno Gundersen pa sta se za britanski Telegraph pogovarjala pretežno o prihajajoči razstavi njegovih slik v Londonu.

Od razglasitve, da je prav on letošnji dobitnik Nobelove nagrade za književnost, kar je dvignilo veliko prahu, se Dylan (vsaj javno) na to temo sploh ni oglasil. Prejšnji teden se je na njegovi spletni strani sicer pojavila omemba nagrade, a so jo nato v manj kot enem dnevu spet izbrisali. Poleg tega se ni odzival na klice Nobelovega odbora ali se izrekel glede tega, ali se bo podelitve 10. decembra, na kateri bi prejel ček za skoraj milijon evrov od švedskega kralja Gustava, udeležil.

"Saj sem ves čas tukaj"
Zdaj je potrdil, da se slovesnosti namerava udeležiti, a z dodatkom: "Če bo le mogoče." Je pa, kot piše Gundersenova, iz njegovih besed le čutiti nekaj zadovoljstva glede dejstva, da je postal Nobelov nagrajenec. "Kar težko verjamem," pravi in doda, da se mu je zdelo, ko je slišal novico, to izjemno, neverjetno. "Kdo sploh sanja o čem takem?"

Povprašala ga je še, kaj je pomen dolge javne tišine, zakaj se več kot dva tedna ni odzival na klice. Doslej je nagrado v dolgi zgodovini podeljevanja zavrnil le francoski eksistencialist Jean-Paul Sartre, in to pred več kot 50 leti. A zadeve Dylan ni želel pojasnjevati, namuznil se je in dejal: "Saj sem ves čas tukaj." Kot piše Gundersenova, nikoli ni bila skrivnost, da Dylan ne mara medijev. Nazadnje je s kakim novinarjem spregovoril pred dvema letoma. Že več kot pet desetletij se oklepa svojega načela zasebnosti in tega, da ne želi, da bi o njem vedeli več, kot je pripravljen povedati s svojo umetnostjo.

Pa se strinja z opisom Nobelovega odbora, da njegove pesmi spadajo k največjim delom literature? Sara Danius, stalna tajnica Švedske akademije, je, denimo, njegov prispevek k svetovni književnosti primerjala z deli velikih avtorjev antične Grčije. O tem je malce zadržan: "Akademiki bodo že vedeli. V resnici nisem kvalificiran. Nimam mnenja."