Knjige
Boris Pahor
Boris Pahor je preživel tri totalitarne sisteme in je pri svojih 102. letih še vedno neverjetno pronicljiv, mestoma tudi upravičeno piker do nesmislov, ki so danes vse preveč tolerirani. Foto: BoBo
       Da je Trst postal velik, gredo zasluge Dunaju, ki ga je naredil za prosto pristanišče. Zasluge pa gredo tudi Slovencem, saj so naši kmetje skrbeli za prehrano, bili so peki, zidarji, kamnolomci, krojači v Trstu, vendar so bili tako rekoč nevidni. Italija ima toliko zaslug za veličino Trsta, kot je črnega pod nohtom. Italija ga je želela zase, ker pač večina njegovih prebivalcev govori italijansko narečje.       
Boris Pahor in Julijana Bizjak Mlakar
Častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije je najvišje priznanje, ki ga je minister oziroma ministrica, pristojna za kulturo, podelila prvič v zgodovini naše samostojne države. Foto: BoBo
VIDEO
Gost v studiu: Boris Pahor
VIDEO
Ob 102. letu še vedno člo...
VIDEO
Boris Pahor ob 102. rojst...
VIDEO
102. leti in častni naziv...

Dodaj v

Boris Pahor si želi predvsem manj nevoščljivosti med Slovenci

Ob jubileju še častni naziv kulturnega ambasadorja
26. avgust 2015 ob 14:34,
zadnji poseg: 26. avgust 2015 ob 16:05
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pisatelj Boris Pahor je ob današnjem 102. rojstnem dnevu prejel častni naziv kulturnega ambasadorja Republike Slovenije, ob tem jubileju pa sta bili predstavljeni novi knjigi - njegova Rdeči trikotniki in zbornik s simpozija Slovenska tržaška literarna šola: Prispevki s simpozija ob devetdesetletnici Alojza Rebule in 101. rojstnem dnevu Borisa Pahorja.

Častni naziv je temu zamejskemu pisatelju podelila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Gre za najvišje priznanje, ki ga je minister oziroma ministrica, pristojna za kulturo, podelila prvič v zgodovini naše samostojne države. Kot so sporočili z ministrstva, je Pahor častni naziv kulturnega ambasadorja Republike Slovenije prejel "za neprecenljiv in iskren boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo slovenskemu narodu ter prizadevanje za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture, kar je dolga leta izražal tudi v reviji Zaliv".

Na predstavitvi novih knjig so poleg Pahorja sodelovali še Tatjana Rojc, ki je poslovenila Rdeče trikotnike, Peter Tomšič, predsednik uprave Mladinske knjige, in Zdravko Duša, ki je uredil obe predstavljeni knjigi. Zadnji je izpostavil, da je morda zgolj naključje, da se na današnji dan zaznamuje še ena za Slovence pomembna zadeva, in sicer je leta 1777 Luka Korošec kot prvi v zgodovini stopil na vrh Triglava.

Rdeči trikotniki za politične zapornike
Rdeče trikotnike je Pahor letos najprej napisal za italijansko založbo Bompiani, da bi opozoril na manj znana, a nič manj kruta delovna taborišča - kot sta Dora-Mittelbau ali Natzweiler-Struthof - za internirance, ki so bili zaprti zaradi svojega odporniškega delovanja. Po Pahorjevih besedah bo že sam naslov knjige Rdeči trikotniki znal v javnosti vzbuditi zanimanje, saj številni ne vedo, da so v taboriščih zapornike označevali s trikotniki različnih barv, rdeči pa so bili namenjeni prav političnim zapornikom.

Pahor je knjigo napisal v italijanščini, poslovenila pa jo je prej omenjena Tatjana Rojc. In kot je povedala na predstavitvi knjige, je pisatelju uspelo ohraniti zdravo distanco, čeprav gre za osebno zgodbo. Delo pa ima posebno težo tudi zanjo samo, saj je njen "oče bil tudi eden izmed teh rdečih trikotnikov."

V vodniku podobni žepni knjižici je združil opise številnih manj znanih delovnih taborišč in vanjo vključil tudi italijanska fašistična taborišča, ki niso imela imen. In pomembnost omenjanja teh je na današnji predstavitvi Pahor prav posebej izpostavil. Tam sicer ni bilo rdečih trikotnikov, a so bila po njegovih besedah vsa politična. Knjižica prinaša tudi manj znane informacije o življenju v taboriščih in tako slovenskemu bralstvu med drugim omogoča, da spozna, v katerih taboriščih so med vojno prisilno delali in umirali njihovi sorodniki, tovariši, znanci ...

Pomemben delež slovenske literature v Trstu
Ob Pahorjevem 102. jubileju je na knjižne police prišel še zbornik s simpozija Slovenska tržaška literarna šola, ki sta ga tako kot Rdeče trikotnike izdali Mladinska knjiga in Cankarjeva založba. Simpozij sta založbi pripravili ob lanskem 101. Pahorjevem in 90. rojstnem dnevu Alojza Rebule. Šlo je za nadaljevanje Pahoriane iz leta 2013, s katero so proslavili Pahorjev 100. življenjski jubilej. Žal pa je ob vseh aktualnih temah, ki se jim je Pahor še posvetil ("Oprostite, da smo prišli na politiko.") na današnji predstavitvi, zmanjkalo časa za podrobnejšo predstavitev zbornika.

Tudi o zapletih z arbitražo in begunski krizi
Težava je, da se imamo Slovenci ne le za majhen, temveč tudi za nepomemben narod, meni Pahor. To se je pokazalo že pred leti, saj bi lahko Slovenija, ko je bila Hrvaška v postopku vključevanja v EU, zahtevala, da se razreši vprašanje meje, ne pa da se danes - celo ne ravno uspešno - ukvarjamo z arbitražo. "Nastopiti bi morali kot Italija pred našim vstopom," izpostavi Sloveniji lastno idejo, da si niti ne moremo vzeti besede, ko bi si jo morali.

Dotaknil se je tudi težave aktualne begunske krize, saj meni, da bi bila potrebna neka radikalna rešitev. Razglašanje, da je treba "biti človeški", je bistveno premalo, saj je tako ali tako samo po sebi umevno, da je treba pomagati ljudem v stiski. Rešitve, kot so skrb za trenutno nastanitev in oskrbo so kratkovidne, to "so le "mašila", saj je jasno, da imamo opravka z velikim številom ljudi, ki niso več v svojem okolju. V EU bomo imeli ogromne količine izkoreninjenih ljudi".

"Če ne omenite fašizma, nočem nobene nagrade"
Pahor je na tržaškega - levo usmerjenega - župana naslovil besede, da upa na njegovo podporo temu, da se bo v tamkajšnjem občinskem svetu govorilo tudi slovensko, glede česar je pisatelj danes izrazil precejšnji optimizem. Dodal je še, da mu je župan povedal, kako ceni, da v njegovih knjigah ni nobenega revanšizma, temveč govorijo o tem, kaj se je v času fašizma dogajalo v Trstu. Kot enega izmed primerov je Pahor omenil dejstvo, da so učitelji dekletom, ki so spregovorila v slovenskem jeziku, za kazen pljunili v usta.

Po njegovem je tudi povsem neprimerno, da se v Italiji oznamuje 10. februar kot državni praznik spomina na fojbe in eksodus italijanskega prebivalstva iz Istre, vendar se fašizma ne omenja z eno samo besedo. S tem pravzaprav Slovenci po njegovih besedah sprejemamo ta "neevropski zakon, ki je pravzaprav zrel za Evropsko sodišče za človekove pravice. To sem napisal tudi za časnik Corriere della Sera, kar pomeni, da je to prebral tudi italijanski predsednik in mi ni ugovarjal, pa tudi nasploh me nihče ni napadel zaradi tega … no, pohvalil pa me tudi ni nihče". Tukaj Pahor ni prsta usmeril zgolj proti Italiji, temveč tudi ali celo predvsem proti Sloveniji, ki pasivno dopušča tak neevropski zakon.

Kaj si je današnji slavljenec zaželel ob svojem častitljivem jubileju, pa si lahko pogledate v priloženem videoprispevku.

P. G.
false
false
false
false
false
false
false
false
false
false
false
false
false
false
false
false
Prijavi napako
Komentarji
juventina10
# 26.08.2015 ob 15:47
pri teh letih imeti tak spomin in tako razmišljati....človek ostane brez besed
Diliges
# 26.08.2015 ob 21:39
Vse čestitke!

Eden redkih, ki si je upal in si še upa nastaviti ogledalo vsem levim in desnim spletkarjem ter populistom, ki bi za svojih 5 minut slave prodali narod.
uraa
# 26.08.2015 ob 15:42
Res pravi Človek.
polarni123
# 26.08.2015 ob 16:28
Vse naj, najboljše profesor.
scenic
# 26.08.2015 ob 14:49
bravo!
porota
# 26.08.2015 ob 14:43
vsaj še 15 let ti želim
tim sein
# 26.08.2015 ob 17:05
Ena izmed stvari, ki jih je pri njegovih nastopih vedno zanimivo opazovati je iskrivost (...) in interpretacija določene teme; osvetli na primer problem, interpretira dogodek... ljudje se mu pa režijo. V smislu poglej ga starčka, kakšne fore ima in hohoho in hehehe.

Ne zavedajo se pa, da jih vse po vrsti - prav ta starček, ki se mu režijo - prekaša po inteligenci, sposobnosti refleksije v družbi, razmišljanju, retoriki in še čemu. To je naša družba.

Vse najboljše, Boris!
DrMatilda
# 26.08.2015 ob 15:57
Nevoščljivost je bolezen, ki se pojavi kadar imaš vsega dovolj in tije dolgčas, rad bi se igral z ljudmiin tekmoval s tistimi, ki imajo še več, v tem je problem te duševne bolezni.
Kdor hoče svoje nazaj in kazen za tiste, ki so si iz pohlepa prisvojili njegovo, pa ni pohlepen temveč maščevalen in ima nenazadnje prav, v tem je razlika, zato marsikdo debelo gleda, ker se ljudem ne pustimo maščevati in dobiti nazaj neko povračilo, fašistično oligarhijo pa slavimo in branimo, češ ti ljudje nam dajejjo kruh, dom in vse kar imamo, zagotovo niso pohlepni in slabi po duši. Razumete?
Alex8
# 27.08.2015 ob 00:35
Vse najboljše!!!
Bivši uporabnik
# 27.08.2015 ob 07:34
to se ne bo zgodilo.. nevoščljivost je konstitutivni del Slovenske "duše"...
kozorog1973
# 05.09.2015 ob 13:18
to da je nekdo z goljufijo prišel do bogastva, imam pravico bit nevoščljiv, kdor pa je prišel do bogastva z svojim znanjem, brez političnih "botrov" oz ostalih vez, njemu pa lahko sploh kar se tiče naše države samo čestitam in stisnem roko.
mend055
# 27.08.2015 ob 12:50
vsaj še 15 let ti želim.

Vsaj še eno več.
Gepard007
# 27.08.2015 ob 07:46
Nevoščljivost se ne da izkoreninit pri nas. Me je že stala par "prijateljev."
Dajo
# 27.08.2015 ob 05:51
Cuj Pahor saj nas sami učijo enakopravnosti, socialni drzavi ipd. floskule pol se pa čudijo ce eni obogatijo drugi so pa nevoščljivi.
Spricar12
# 27.08.2015 ob 02:29
Specal se je pa z vsako politicno opcijo, ki mu je pac ustrezala.

Povsem spodoben literat, skoda, ker ni ostal pri tem kar obvlada.
niss9x
# 26.08.2015 ob 17:44
Takile so pametni dokler ni kaj hudo narobe,potem izgubijo glavo in se vedejo pobalinsko in jim pri tem leta in izkušnje niso v nikakršno pomoč.Če bi bilo veliko takšnih starcev bi se že davno pobili z vsemi sosedi.
Kazalo