Britansko tajno službo je
Britansko tajno službo je "skrbelo" predvsem to, da je bila Doris Lessing tudi po izstopu iz KP-ja še vedno tako zelo ostra nasprotnica kolonializma. Foto: Reuters
Doris Lessing
Prvi roman Trava poje na temo rasnih razmer v Afriki je izdala leta 1950. Njeno najslavnejše delo, s katerim je doživela tudi mednarodni preboj, je Zlata beležnica iz leta 1962, po mnenju Švedske akademije znanosti in umetnosti "pionirsko delo", ki "spada med prgišče knjig, ki so oblikovale pogled na odnos med moškim in žensko v 20. stoletju", za številne tudi prava feministična klasika, pa čeprav se je avtorica sama od feminističnega gibanja vztrajno oddaljevala. Foto: Reuters
Doris Lessing
O svoji odločitvi, da zapusti dva majhna otroka in moža v Južni Afriki in odide gradit kariero v Evropo, kjer je bila dejavna v komunističnem gibanju, je pozneje povedala: "Dolgo sem čutila, da sem naredila nekaj res pogumnega. Za inteligentno žensko ni nič bolj dolgočasnega kot to, da preživlja neskončne količine časa z malčki. Čutila sem, da nisem najboljša oseba za to, da bi ju vzgojila. Končala bi kot alkoholičarka ali pa nezadovoljna intelektualka kot moja mati." Foto: AP

Dokumentacija, s katere je britanski Narodni arhiv v petek umaknil oznako zaupnosti, razkriva, kako zelo je služba MI5 - v sodelovanju s posebno enoto Metropolitanske policije - vohunila za pisateljico, njenimi prijatelji in sodelavci, in to še dolgo po tem, ko se je odvrnila od komunizma, zgrožena nad zatrtjem vstaje na Madžarskem leta 1956. Tajno službo je "skrbelo" predvsem to, da je bila še vedno tako zelo ostra nasprotnica kolonializma.

Lessingova je MI5 prvič nase opozorila na začetku štiridesetih let, ko se je v britanski koloniji Južni Rodeziji poročila z Gottfriedom Lessingom, komunističnim aktivistom in vodilno figuro v založniški skupini Left Book Club. (Doris je poroko z Lessingom nekoč opisala kot svojo "revolucionarsko dolžnost". Tudi po tem, ko je njun zakon razpadel in je zapustila Južno Rodezijo (danes Zimbabve), je obdržala njegov priimek. V Veliko Britanijo se je preselila leta 1949.)

Pri MI5 so svoj nadzor nad pisateljico poostrili, ko se je njeno ime (sicer napačno zabeleženo kot Lacey Lessing) pojavilo v (prisluškovanih) pogovorih na sedežu britanske Komunistične partije v Covent Gardnu.

"Skoraj fanatična v svojih prepričanjih"
Leta 1952 so pri MI6 "karakternih orisih" članov neke odprave v Moskvo o pisateljici zapisali: "Njeno komunistično simpatiziranje se je po zaslugi njene vzgoje v Rodeziji razplamtelo skoraj do fanatičnosti. Kolonialistična eksploatacija je njena priljubljena tema in v svojih izjavah je postala skoraj tako neodgovorna, da trdi, da je vse črno čudovito in vse, kar je povezano z belci, zlobno."

Dve leti pozneje se v zapiskih pojavi opomba, da je pisateljica, opisana kot ženska "zalite postave", "vodja pisateljskega kroga" Britanske Komunistične partije. "Njeno stanovanje pogosto obiskujejo osebe različnih narodnosti, vključno z Američani, Indijanci, Kitajci in črnci. Mogoče je, da se stanovanje uporablja v nemoralne namene."

Prelom s Komunistično partijo
Leto 1956 je bilo za Lessingovo prelomno. Ob neizprosnem zatrtju madžarske vstaje leta 1956 MI5 poroča o dramatičnem sestanku na sedežu KP-ja, na katerem je bila Lessingova podpisnica pisma, ki "razkriva grobe zlorabe in zločine SZ-ja in nedavno vstajo delavcev in intelektualcev proti psevdokomunističnemu birokratskemu in policijskemu sistemu". Partijski časopis pisma, ki navaja tudi "stopnjevanje večletnega izkrivljanja dejstev", ni hotel objaviti, Lessingova pa je iz stranke izstopila in zavračala vse prošnje vodstva, naj si premisli.

Kar naenkrat veliko prijaznejša poročila
Že leta 1957 tako MI5 o Lessingovi piše kot o pisateljici, "zgroženi nad ruskim ravnanjem na Madžarskem", ki napada "brezupno in strahopetno" ravnanje britanske partije. Obenem isti vir pripomni, da je Doris "privlačna, silovita, nevarna ženska, v sili tudi neizprosna".

Tajni agentje so še naprej vestno spremljali njene nastope, pisanje in gibanje ter o vsem poročali tudi južnoafriški policiji. Menili so namreč, da še ni "dokončno prekinila" svojih vezi s komunizmom. Šest let po njenem izstopu iz partije poročajo: "Znano je, da je obdržala levičarska stališča in da se kot zaprisežena nasprotnica rasne diskriminacije zanima za afriška vprašanja. V zadnjih letih se povezuje tudi s kampanjo za jedrsko razorožitev."

Najstarejša dobitnica Nobelove nagrade
Leta 2007 je Doris Lessing, ki ni svojih političnih nazorov nikoli skrivala, postala najstarejša dobitnica Nobelove nagrade za književnost. Umrla je leta 2013, v 95. letu starosti. V petek razkriti dokumenti pričajo, da so Britanci vohunili tudi za prominentnimi levičarji, ki nikoli niso bili člani KP-ja.