Knjige
(7)
Avgusta so oblasti objavile številko prepovedanih knjig od leta 2014, kar 4.390 jih je - med njimi je tudi Disneyjeva Mala morska deklica. Foto: IMDb
Michelangelo: David
Prepovedana je tudi enciklopedija, ker je v njej slika Michelangelovega Davida. Foto: EPA
"Gabo", kot so mu ljubkovalno rekli Latinoameričani, na svoj rojstni dan pred hišo v Mehiki.
Prepovedi se ni izognil niti leta 2014 umrli kolumbijski pisatelj in Nobelov nagrajenec Gabriel Garcia Marquez z romanom Sto let samote. Foto: Reuters

Dodaj v

Cenzura v Kuvajtu: med prepovedanimi knjigami tudi Mala morska deklica

Prepovedanih je dva odstotka knjig
5. oktober 2018 ob 11:24
Kuvajt - MMC RTV SLO

Literarni cenzorji v Kuvajtu so v zadnjih letih prepovedali skoraj 5.000 knjig, med drugim enciklopedijo s sliko Michelangelovega Davida, ker je brez figovega lista, in Disneyjevo različico Male morske deklice, ker nosi bikini.

Prepovedi knjig se vrstijo, odkar je v kuvajtskem parlamentu začel vedno več moči pridobivati konservativni blok.

Ariela brez hidžaba
“Ne obstajajo morske deklice v hidžabu (muslimanski naglavni ruti). Njena oblačila so oblasti označile za promiskuitetna. To je ponižujoče,”
je povedala Šamajel al Šarik, kuvajtska aktivistka za ženske pravice, poroča New York Times. Kuvajt je sicer znan po svoji veliki kulturni produkciji in tudi gosti tretji največji knjižni sejem v arabskem svetu.

Kuvajt, nekoč enklava intelektualne svobode v konservativnem Perzijskem zalivu, ki je medse sprejela preganjane arabske pisce, na tak način izgublja svoj sloves, so še zapisali v NY Timesu.

4.390 prepovedanih knjig
Avgusta so oblasti objavile številko prepovedanih knjig od leta 2014, kar 4.390 jih je, in s cenzurami sprožile ulične demonstracije in spletne proteste. Nekateri Kuvajtčani na Twitterju objavljajo fotografije na novo prepovedanih knjig iz svojih domačih knjižnic. Eno teh fotografij si lahko ogledate spodaj.

Med njimi je tudi več del literature, ki so svetovno priznana kot "nedotakljiv" del književne dediščine. Trikrat so se v septembru Kuvajtčani na protestih proti cenzuri zbrali na ulicah. Kuvajt je sicer ena redkih zalivskih držav, ki dovoljuje proteste, a potekajo pod strogim nadzorom oblasti.

Sto let samote in moževa golota
12-članska komisija Ministrstva za informiranje je prepovedala tudi druga znamenita dela. Eno od njih je delo Vem, zakaj ujeta ptica poje (I Know Why the Caged Bird Sings) iz leta 1969 o zlorabah in zatiranjih na ameriškem Jugu v tridesetih letih dvajsetega stoletja v avtorstvu slovite ameriške pesnice, pisateljice in borke za državljanske pravice Maye Angelou.

Prepovedi se ni izognil niti kolumbijski pisatelj in Nobelov nagrajenec Gabriel Garcia Marquez z romanom Sto let samote, ki ga uvrščajo med najboljša literarna dela 20. stoletja. Prepoved tega romana so upravičili s prizorom, v katerem žena vidi svojega moža golega, ki naj bi bil nedopusten.

Orwell prepovedan v enem od prevodov
Razlogi za prepoved so med seboj različni – antologijo Zakaj pišemo (Why We Write) so dali na dolg spisek prepovedanih knjig, ker je njena urednica svojega očeta po krivem obtožila zlorabe. Posebnost pa je denimo v prepovedi romana 1984 Georgea Orwella, ki je v enem izmed prevodov prepovedan, v drugi prevodni različici pa dovoljen.

Pomočnik ministra za informiranje Muhamad Abdul Mohsen al Avaš je za javnost takole pojasnil književne cenzure: "V Kuvajtu smo v zadnjih petih letih prepovedali 4.300 knjig od 208.000 – to sta le dva odstotka, medtem ko smo jih 98 odstotkov potrdili. Knjige prav tako prepovedujejo v Evropi, ZDA, Bejrutu in drugih državah."

Upor v knjigarnah
Kljub vsemu pa se kuvajtski knjigoljubi po svoje upirajo postopnemu izginjanju knjig s polic. V New York Timesu tako pišejo o prepovedanih knjigah, diskretno razstavljenih v eni od knjigarn v glavnem mestu. Če bi lastnico knjigarne pri tem dobili, bi jo oglobili za skoraj 2.000 evrov. A je ne skrbi preveč, da bi jo inšpektorji pri prodaji prepovedanih knjig zalotili. "Vedno jih lahko opaziš, še preden vstopijo. Takoj namreč vidiš, da niso bralci."

N. Š.
Prijavi napako
Komentarji
bleeeee
# 05.10.2018 ob 11:52
Ma ne vem no. Treba je vedeti, da lahko morske deklice hitro postanejo plen morskih psov in drugih vodnih plenilcev, zato je okretnost bistvena. Že bikini Ariel nosi pomoje samo iz vkljudnosti do nas, ker pri hidrodinamičnosti ji teli školjki gotovo ne pomagata. Z nikabom pa ne bi imela nobenih šans.
opusdei
# 05.10.2018 ob 11:59
dejmo tud mi prepovedat turške serije
pace
# 05.10.2018 ob 13:58
Ti islamisti so kolektivno duševno zboleli. V 2. polovici 20. stoletja so bili vsi normalni in so verjetno boljše živeli v svojih državah kot sedaj, ko uvajajo temo zavijanja v črne rjuhe, kar že po zunanji podobi kaže, da z ljudmi nekaj ni v redu in česar v 20. stoletju niso poznali.
Kaj je njihovi družbi kaj škodilo, če so imeli v umetnostni knjigi fotografijo Michelangelovega Davida iz 16. stoletja v originalu? Da ne govorimo o pretresljivi Andersenovi pripovedki "Mala morska deklica", za katero je res vsakemu jasno in so komentatorji pred menoj že omenili, da se morsko vodno bitje ne more ovijati v burko. Tudi to, da so prepovedali že uveljavljeno pisateljsko delo, ker je v njem opis, da je žena videla svojega moža, ne zunajzakonskega ljubimca, golega.
STRIKE
# 05.10.2018 ob 13:22
Zakaj pa tukaj ni objavljena cela slika Davida?
no72
# 06.10.2018 ob 08:23
To ni več ne vera, ne ideologija, ampak neka paranoidna blaznost.
bršljan
# 05.10.2018 ob 12:00
Hudič je, kaj se skriva v 2 odstotkih. Če gre za kanonizirane avtorice in avtorje, tega preostalih 98 % povprečja ne odtehta.
oleander_in_pes
# 06.10.2018 ob 18:06
Gola koža vzburja domišljijo, ljudje z domišljijo pa se niso tako voljni podrejati gospodarjem, ki vodijo državo. Take zakone itak pišejo ljudje, ki nočejo, da bi obstajalo še kaj drugega kot njihovo mnenje, pardon, njihova resnica. Vzporednica tem cenzorjem so pa moderatorji na nacionalki ...
Kazalo