Avgusta so oblasti objavile številko prepovedanih knjig od leta 2014, kar 4.390 jih je - med njimi je tudi Disneyjeva Mala morska deklica. Foto: IMDb
Avgusta so oblasti objavile številko prepovedanih knjig od leta 2014, kar 4.390 jih je - med njimi je tudi Disneyjeva Mala morska deklica. Foto: IMDb
Michelangelo: David
Prepovedana je tudi enciklopedija, ker je v njej slika Michelangelovega Davida. Foto: EPA
"Gabo", kot so mu ljubkovalno rekli Latinoameričani, na svoj rojstni dan pred hišo v Mehiki.
Prepovedi se ni izognil niti leta 2014 umrli kolumbijski pisatelj in Nobelov nagrajenec Gabriel Garcia Marquez z romanom Sto let samote. Foto: Reuters

Prepovedi knjig se vrstijo, odkar je v kuvajtskem parlamentu začel vedno več moči pridobivati konservativni blok.

Ariela brez hidžaba
“Ne obstajajo morske deklice v hidžabu (muslimanski naglavni ruti). Njena oblačila so oblasti označile za promiskuitetna. To je ponižujoče,” je povedala Šamajel al Šarik, kuvajtska aktivistka za ženske pravice, poroča New York Times. Kuvajt je sicer znan po svoji veliki kulturni produkciji in tudi gosti tretji največji knjižni sejem v arabskem svetu.

Kuvajt, nekoč enklava intelektualne svobode v konservativnem Perzijskem zalivu, ki je medse sprejela preganjane arabske pisce, na tak način izgublja svoj sloves, so še zapisali v NY Timesu.

4.390 prepovedanih knjig
Avgusta so oblasti objavile številko prepovedanih knjig od leta 2014, kar 4.390 jih je, in s cenzurami sprožile ulične demonstracije in spletne proteste. Nekateri Kuvajtčani na Twitterju objavljajo fotografije na novo prepovedanih knjig iz svojih domačih knjižnic. Eno teh fotografij si lahko ogledate spodaj.

Med njimi je tudi več del literature, ki so svetovno priznana kot "nedotakljiv" del književne dediščine. Trikrat so se v septembru Kuvajtčani na protestih proti cenzuri zbrali na ulicah. Kuvajt je sicer ena redkih zalivskih držav, ki dovoljuje proteste, a potekajo pod strogim nadzorom oblasti.

Sto let samote in moževa golota
12-članska komisija Ministrstva za informiranje je prepovedala tudi druga znamenita dela. Eno od njih je delo Vem, zakaj ujeta ptica poje (I Know Why the Caged Bird Sings) iz leta 1969 o zlorabah in zatiranjih na ameriškem Jugu v tridesetih letih dvajsetega stoletja v avtorstvu slovite ameriške pesnice, pisateljice in borke za državljanske pravice Maye Angelou.

Prepovedi se ni izognil niti kolumbijski pisatelj in Nobelov nagrajenec Gabriel Garcia Marquez z romanom Sto let samote, ki ga uvrščajo med najboljša literarna dela 20. stoletja. Prepoved tega romana so upravičili s prizorom, v katerem žena vidi svojega moža golega, ki naj bi bil nedopusten.

Orwell prepovedan v enem od prevodov
Razlogi za prepoved so med seboj različni – antologijo Zakaj pišemo (Why We Write) so dali na dolg spisek prepovedanih knjig, ker je njena urednica svojega očeta po krivem obtožila zlorabe. Posebnost pa je denimo v prepovedi romana 1984 Georgea Orwella, ki je v enem izmed prevodov prepovedan, v drugi prevodni različici pa dovoljen.

Pomočnik ministra za informiranje Muhamad Abdul Mohsen al Avaš je za javnost takole pojasnil književne cenzure: "V Kuvajtu smo v zadnjih petih letih prepovedali 4.300 knjig od 208.000 – to sta le dva odstotka, medtem ko smo jih 98 odstotkov potrdili. Knjige prav tako prepovedujejo v Evropi, ZDA, Bejrutu in drugih državah."

Upor v knjigarnah
Kljub vsemu pa se kuvajtski knjigoljubi po svoje upirajo postopnemu izginjanju knjig s polic. V New York Timesu tako pišejo o prepovedanih knjigah, diskretno razstavljenih v eni od knjigarn v glavnem mestu. Če bi lastnico knjigarne pri tem dobili, bi jo oglobili za skoraj 2.000 evrov. A je ne skrbi preveč, da bi jo inšpektorji pri prodaji prepovedanih knjig zalotili. "Vedno jih lahko opaziš, še preden vstopijo. Takoj namreč vidiš, da niso bralci."