Zbirko priznanj, med katerimi je nagrada planeta za literaturo v španščini (2010) in evropska knjižna nagrada (2013), Eduardo Mendoza dopolnjuje še s Cervantesovo nagrado. Foto: EPA
Zbirko priznanj, med katerimi je nagrada planeta za literaturo v španščini (2010) in evropska knjižna nagrada (2013), Eduardo Mendoza dopolnjuje še s Cervantesovo nagrado. Foto: EPA
Mačji ravs
Iz Mendozovega opusa lahko v slovenščini prebiramo knjižni uspešnici Mesto čudes in Mačji ravs. Foto: Učila

Mendoza je največji uspeh doživel z romanom Mesto čudes (1986), zgodbo, ki jo je postavil v Barcelono na začetku 20. let. Vendar pa je že desetletje poprej z romanesknim prvencem prelomno zarezal v špansko literarno prizorišče. Kot piše v utemeljitvi, je triinsedemdesetletni avtor z romanom Resnica o primeru Savolta leta 1975 v španski pripovedniški literaturi začel novo fazo, ki je bralcem povrnila veselje in zanimanje za zgodbe.

V slovenščini je Mesto čudes izšlo leta 1992 pri Mladinski knjigi. Pri založbi Učila International pa je leta 2012 izšel še slovenski prevod njegovega romana Mačji ravs, v katerem prepleta resnost pripovedovanih dogodkov pred začetkom španske državljanske vojne s subtilnim smislom za humor. Mendozova dela prebirajo v številnih jezikih, za svoje pisanje pa je literat prejel že vrsto uglednih priznanj.

Tradicionalna podelitev na Cervantesov dan
Novico o letošnjem dobitniku je v Madridu sporočil španski minister za kulturo Inigo Mendez de Vigo. Cervantesovo nagrado v vrednosti 125.000 evrov bodo Mendozi tradicionalno podelili 23. aprila, na obletnico smrti enega največjih španskih mojstrov pisane besede Miguela de Cervantesa.

Nagrado podeljujejo od leta 1976, običajno je eno leto namenjena španskemu, naslednje pa latinskoameriškemu književniku. Lani jo je prejel mehiški pesnik in pisatelj Fernando del Paso. Priznanje so do zdaj med drugim prejeli španska pisateljica Ana Maria Matute, argentinski pisatelj Jorge Luis Borges, perujski pisatelj Mario Vargas Llosa ter mehiški romanopisec in esejist Carlos Fuentes.