Knjige
(5)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 11 glasov Ocenite to novico!
Tomaž Šalamun
Šalamun, ki svojo pesniško izkušnjo opisuje skoraj kot izkušnjo medija, ki navdih prejema od "nekje zgoraj", pravi, da je v zrelih letih njegov pesniški nadzor zgolj in samo v tem, da "se dovolj razpre in čaka, da se proces začne". Foto: BoBo
Dvomi o študijski usmeritvi so Šalamuna sprva povedli po očetovih stopinjah na študij medicine, ki pa ga je opustil ter se posvetil študiju zgodovine in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prav tam je prisluhnil Danetu Zajcu, ki je bral svoje pesmi, in odkril strast do poezije. "Nisem vedel, kaj se mi dogaja, silno sem se ustrašil, a čutil, da gre za nekaj usodnega," se je spominjal pozneje. Foto: MMC RTV SLO / M. K.
Številne pesmi Tomaža Šalamuna so prestopile meje učnega gradiva in pesniških zbirk ter se zasidrale v zavesti naroda. (Klik za povečavo.)

Dodaj v

Črnogorski poklon pesniški besedi Tomaža Šalamuna

Podelili mu bodo Njegoševo nagrado
28. september 2013 ob 12:27,
zadnji poseg: 28. september 2013 ob 12:51
Podgorica - MMC RTV SLO

"ti si genij tomaž šalamun / ti si sijajen ti si lep / ti si visok ti si velikan / ti si mogočen ti si veličasten," je v pesmi Kdo je kdo (samoironično?) zapisal Tomaž Šalamun - letošnji dobitnik Njegoševe nagrade, visokega literarnega priznanja Črne gore.

Na ministrstvu za kulturo Črne gore so v svoji utemeljitvi zapisali, da je Šalamun eden najpomembnejših slovenskih in evropskih pesnikov ter vodja vzhodnoevropske avantgarde. Pesniku bo nagrado 12. novembra na Cetinju izročil črnogorski predsednik Filip Vujanović.

Le kdo ne pozna gobic?
Šalamun, ki je bil rojen v Zagrebu leta 1941, odraščal pa je v Ljubljani, Mostarju in Kopru, velja za enega najbolj mednarodno uveljavljenih slovenskih književnikov. V slovensko poezijo je vstopil leta 1963 s stavkom "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil", tri leta pozneje pa zaznamoval svoj vstop v pesniški prostor z izidom prve pesniške zbirke Poker.

Nočna mora za tradicionaliste
"Šalamunovo ikonoklastično pesništvo je bilo od vsega začetka mnogo več kot nočna mora za ljudi starega kopita in bogato lovišče za številne umetnostne teoretike in interprete. Z izjemno recepcijsko odmevnostjo v ameriških akademskih krogih je že okoli leta 1970 nakazovalo možnost do tedaj nepredstavljivega planetarnega 'resonančnega prostora' slovenske literature," lahko preberemo v kompendiju Sto slovenskih pesnikov.

"Največji slovanski pesnik. Right." (Amerika, 1972)
Med študijem je sodeloval s skupino OHO, ki se je predstavljala po vsej nekdanji Jugoslaviji, leta 1970 pa tudi na odmevni razstavi Information v newyorškem Muzeju moderne umetnosti. Kmalu zatem je Šalamun prejel vabilo v New York in si v kratkem pridobil tudi naklonjenost ameriškega bralstva. V ZDA je napisal več kot polovico svojih zbirk, močno pa ga je navdihnila tudi Mehika. Med letoma 1996 in 1999 je opravljal funkcijo kulturnega atašeja na slovenskem veleposlaništvu v ZDA, še danes pa na ameriških univerzah predava kreativno pisanje.

V skoraj pol stoletja delovanja je izdal okoli 40 pesniških zbirk, njegova dela pa so dostopna tudi v številnih prevodih in antologijah.

Pesnik je za svoje delo prejel številne nagrade, med njimi tudi veliko Prešernovo nagrado leta 1999. "Bogato in plodno pesniško potovanje Tomaža Šalamuna se dogaja v risu osupljive kondicije in vulkanske energije," je bila takrat utemeljitev žirije. Med drugim je tudi dobitnik evropske nagrade za poezijo in zlatega venca Struških večerov poezije.

Njegoševo nagrado v Črni gori podeljujejo avtorju najboljšega literarnega dela, ki je v preteklih štirih letih izšlo v enem izmed jezikov nekdanje Jugoslavije ali v albanščini. O nagrajencu odloča mednarodna žirija, ki jo imenuje črnogorska vlada.

Uravnotežena žirija
Letošnji žiriji je predsedoval književnik in kritik Vlaho Bogišić iz Hrvaške, njeni člani pa so bili akademiki iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore - Zdenko Lešić, Katica Ćulakova in Sreten Perović - ter profesorji iz Bolgarije, Slovenije in Srbije (Svetlozar Igov, Aleš Debeljak in Filip David).

Žirija je sprva razpravljala o 21 predlogih, v najožji izbor pa sta se poleg Šalamuna uvrstila še pisatelj Drago Jančar in makedonski pesnik Mateja Matevski, piše na spletni strani makedonskega ministrstva za kulturo.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
ponudnik
# 28.09.2013 ob 13:23
Cela Evropa ga izjemno ceni, tule pri nas pa vedno padajo taki komentarji, da je človeka kar sram, kakšen odnos imamo do naših velikih ljudi. In vedno je isto, tudi pri športnikih, filozofih, celo naravoslovnih znanstvenikih, ni ga področja, kjer se Slovenci ne bi razdelili na pol in se kregali. Zato nam pa država propada, degenerirani politiki pa še kar vlečejo vsaj po svoje in se opirajo na svoje častilce, ki jim brezumno sledijo, tudi potem ko je že dokazano za kakšne lopove gre.
ZeK
# 28.09.2013 ob 13:08
Šalamuna se ne morem "nabrati" že desetletja.
prekrasen avtor, velikan poezije v svetovnem merilu.
Javorovina
# 28.09.2013 ob 13:20
Še vedno piše lepe stvari, res pa je, da je pesniških zbirk mogoče - preveč.
entip1
# 28.09.2013 ob 15:12
Kakšno sranje je samo ta tukaj navedena pesem! Skoraj nič ni ostalo npr. od nekaterih iskric v Beli Itaki.
entip1
# 28.09.2013 ob 12:51
Pa dajte čvekat bedarije, da se je Šalamunova poezija zasidrala v slovenski zavesti. Prvič, kdo sploh bere take reči danes, drugič, Šalamun je napisal morda na začetku pred davnimi davnimi leti nekaj lepih stvari, potem pa vedno večje bedarije, za katere je res škoda prostora v zavesti.
Kazalo