Šalamun, ki svojo pesniško izkušnjo opisuje skoraj kot izkušnjo medija, ki navdih prejema od
Šalamun, ki svojo pesniško izkušnjo opisuje skoraj kot izkušnjo medija, ki navdih prejema od "nekje zgoraj", pravi, da je v zrelih letih njegov pesniški nadzor zgolj in samo v tem, da "se dovolj razpre in čaka, da se proces začne". Foto: BoBo
Dvomi o študijski usmeritvi so Šalamuna sprva povedli po očetovih stopinjah na študij medicine, ki pa ga je opustil ter se posvetil študiju zgodovine in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prav tam je prisluhnil Danetu Zajcu, ki je bral svoje pesmi, in odkril strast do poezije. "Nisem vedel, kaj se mi dogaja, silno sem se ustrašil, a čutil, da gre za nekaj usodnega," se je spominjal pozneje. Foto: MMC RTV SLO / M. K.
Številne pesmi Tomaža Šalamuna so prestopile meje učnega gradiva in pesniških zbirk ter se zasidrale v zavesti naroda. (Klik za povečavo.)

Na ministrstvu za kulturo Črne gore so v svoji utemeljitvi zapisali, da je Šalamun eden najpomembnejših slovenskih in evropskih pesnikov ter vodja vzhodnoevropske avantgarde. Pesniku bo nagrado 12. novembra na Cetinju izročil črnogorski predsednik Filip Vujanović.

Le kdo ne pozna gobic?
Šalamun, ki je bil rojen v Zagrebu leta 1941, odraščal pa je v Ljubljani, Mostarju in Kopru, velja za enega najbolj mednarodno uveljavljenih slovenskih književnikov. V slovensko poezijo je vstopil leta 1963 s stavkom "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil", tri leta pozneje pa zaznamoval svoj vstop v pesniški prostor z izidom prve pesniške zbirke Poker.

Nočna mora za tradicionaliste
"Šalamunovo ikonoklastično pesništvo je bilo od vsega začetka mnogo več kot nočna mora za ljudi starega kopita in bogato lovišče za številne umetnostne teoretike in interprete. Z izjemno recepcijsko odmevnostjo v ameriških akademskih krogih je že okoli leta 1970 nakazovalo možnost do tedaj nepredstavljivega planetarnega 'resonančnega prostora' slovenske literature," lahko preberemo v kompendiju Sto slovenskih pesnikov.

"Največji slovanski pesnik. Right." (Amerika, 1972)
Med študijem je sodeloval s skupino OHO, ki se je predstavljala po vsej nekdanji Jugoslaviji, leta 1970 pa tudi na odmevni razstavi Information v newyorškem Muzeju moderne umetnosti. Kmalu zatem je Šalamun prejel vabilo v New York in si v kratkem pridobil tudi naklonjenost ameriškega bralstva. V ZDA je napisal več kot polovico svojih zbirk, močno pa ga je navdihnila tudi Mehika. Med letoma 1996 in 1999 je opravljal funkcijo kulturnega atašeja na slovenskem veleposlaništvu v ZDA, še danes pa na ameriških univerzah predava kreativno pisanje.

V skoraj pol stoletja delovanja je izdal okoli 40 pesniških zbirk, njegova dela pa so dostopna tudi v številnih prevodih in antologijah.

Pesnik je za svoje delo prejel številne nagrade, med njimi tudi veliko Prešernovo nagrado leta 1999. "Bogato in plodno pesniško potovanje Tomaža Šalamuna se dogaja v risu osupljive kondicije in vulkanske energije," je bila takrat utemeljitev žirije. Med drugim je tudi dobitnik evropske nagrade za poezijo in zlatega venca Struških večerov poezije.

Njegoševo nagrado v Črni gori podeljujejo avtorju najboljšega literarnega dela, ki je v preteklih štirih letih izšlo v enem izmed jezikov nekdanje Jugoslavije ali v albanščini. O nagrajencu odloča mednarodna žirija, ki jo imenuje črnogorska vlada.

Uravnotežena žirija
Letošnji žiriji je predsedoval književnik in kritik Vlaho Bogišić iz Hrvaške, njeni člani pa so bili akademiki iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore - Zdenko Lešić, Katica Ćulakova in Sreten Perović - ter profesorji iz Bolgarije, Slovenije in Srbije (Svetlozar Igov, Aleš Debeljak in Filip David).

Žirija je sprva razpravljala o 21 predlogih, v najožji izbor pa sta se poleg Šalamuna uvrstila še pisatelj Drago Jančar in makedonski pesnik Mateja Matevski, piše na spletni strani makedonskega ministrstva za kulturo.