Prihodnost mladinske literature je svetla, je optimističen Slavko Pregl, saj se mlade bralke in mladi bralci rojevajo vsak dan. Tudi za usodo knjige ga zaradi vedno novih tehnoloških domislic ne skrbi. Foto: Reuters
Prihodnost mladinske literature je svetla, je optimističen Slavko Pregl, saj se mlade bralke in mladi bralci rojevajo vsak dan. Tudi za usodo knjige ga zaradi vedno novih tehnoloških domislic ne skrbi. Foto: Reuters
Plakat ob letošnjem dnevu mladinske literature je ilustriral Reinis Petersons. Foto: IBBY

Letošnja latvijska poslanica govori o tem, da je majhno v knjigi veliko. V nagovoru, ki ga je pripravila latvijska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY, je latvijska avtorica Inese Zandere poudarila, da otroška knjiga odraža spoštovanje do velikosti majhnega. Knjige in zgodbe, ki so organizirane ritmične enote, otroke pritegnejo, ker čutijo potrebo po urejanju kaotičnega sveta. Plakat, ki spremlja poslanico v prevodu Jerneja Županiča, je ilustriral Reinis Petersons.

Praznovanje mednarodnega dneva knjig za otroke je predlagala nemška pisateljica in novinarka Jella Lepman, soustanoviteljica Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY, na 10. mednarodnem kongresu IBBY-ja, ki je bil leta 1966 v Ljubljani. Prva poslanica je šla v svet 2. aprila 1967.

V Sloveniji v znamenju Cankarja
Praznovanju se že od vsega začetka pridružuje tudi Slovenija, najprej v okviru tedanje Jugoslovanske sekcije IBBY, od leta 1993 pa na pobudo Slovenske sekcije IBBY. Ob tej priložnosti in ob letošnjem evropskem letu kulturne dediščine so pripravili bralno-spodbujevalno akcijo, namenjeno kulturni dediščini Slovenije in še posebej Ivanu Cankarju. Začela se je že sredi marca, trajala pa bo vse leto.

Že tradicionalno so pri njej moči združili Slovenska sekcija IBBY, Društvo Bralna značka Slovenije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, Bralno društvo Slovenije, sekcija za mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev (DSP) ter revija Otrok in knjiga pri Mariborski knjižnici. Akcijo finančno podpira Javna agencija za knjigo RS. Ob tej priložnosti 3. aprila pripravljajo srečanje v prostorih DSP-ja.

Preslabo založene šolske knjižnice?
Društvo slovenskih pisateljev (DSP) od leta 1996 organizira in koordinira izobraževalni program Povabimo besedo, v katerega so vključeni vsi člani DSP-ja, tudi eden najpomembnejših in najbolj priljubljenih avtorjev knjig za otroke in mladino Slavko Pregl. Obiskujejo mlade bralce po vrtcih in šolah in jim skušajo vzbuditi zanimanje za slovensko književnost ter približati svoja dela in proces ustvarjanja.

Pregl na svojih obiskih srečuje "izjemno zagnane mentorice branja, pogosto tudi ravnateljice in ravnatelje, ki najdejo denar, da svoje knjižnice polnijo s sodobno mladinsko literaturo". Je pa opozoril, da šole v povprečju ne dosegajo normativa, ki je zapisan v 18. členu Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, ki pravi, da bi šole morale kupiti eno knjigo na učenca na leto. "Razmere se slabšajo in to je skrb vzbujajoče."

Mlade, ki ne berejo veliko, bi lahko v nasprotno prepričali le s tem, da bi jim v roke dali dobro knjigo. In tudi zato s skrbjo opazuje slabo založene šolske knjižnice. "Tisoči in tisoči mentoric in mentorjev Bralne značke, pa knjižničarke in knjižničarji so polni zvijač in znanja, ki bi ob še bolj veseli podobi šolskih knjižnic lahko naredili dodatne čudeže," je prepričan.