Poleg ministrice za kulturo sta sodelovala še sekretar na ministrstvu za kulturo Ciril Baškovič in svetovalec vlade RS-a Uroš Grilc.

Dodatni predlogi
Odgovarjali so na vprašanja predstavnikov posameznih stanovskih društev in združenj. Ti so imeli tudi priložnost za dodatne predloge k nastajajočemu pravilniku o izvajanju knjižničnega nadomestila.

Cilj knjižničnega nadomestila je spodbujanje ustvarjalnosti posameznikov v kulturi. Nadomestilo se izvaja v dveh oblikah, in sicer z denarnimi prispevki živečim avtorjem knjižničnega gradiva za izposojo njihovih del in delovnimi štipendijami za ustvarjalnost, ki so namenjene perspektivnim in vrhunskim avtorjem.

Po mnenju večine največ zagat povzroča vprašanje o spodnjih in zgornjih mejah upoštevanega števila izposoj del enega avtorja za posamezno vrsto knjižničnega gradiva. Zahtevnejša literarna dela so namreč manj brana, medtem ko so nekatere knjige tudi zato, ker jih predpisuje šolski program, v precej boljšem položaju.

Beleženje Cobissa
Podlaga izračuna za določitev knjižničnega nadomestila so podatki iz sistema Cobiss o številu izposoj knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah za preteklo leto, kar je vzbudilo sume pri pisatelju Bogdanu Novaku. Po njegovem mnenju Cobiss nepoenoteno beleži različne dele avtorskega doprinosa pri posamezni knjigi, kar lahko povzroči nepravično razdeljevanja denarja.

Kdo bo dobil štipendijo?
Drugi težava, na katero so opozorili sodelujoči v razpravi, pa je razdelitev knjižničnega nadomestila na denarne prispevke in štipendije. Predlog pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila ministrstva za kulturo namreč predvideva, da bodo delovne štipendije podeljevale stanovske organizacije. To pomeni, da se s knjižničnim nadomestilom poskuša spodbuditi delovanje teh organizacij in se jim hkrati ponudi možnost, da razvijajo nove oblike podpore ustvarjalcem s svojih področij. To pa naj bi posledično povzročilo užaljenost nekaterih avtorjev, ker ne bodo izbrani.

Zgornja in spodnja meja izposoj
Debata se je živahno razvila tudi pri vprašanju zgornje in spodnje meje upoštevanega števila izposoj enega avtorja. Če je spodnja meja prenizka, potem se, tako Grilc, denar preveč razprši in ti avtorji bodo imeli od knjižničnega nadomestila le nekaj tisoč tolarjev na leto; v tem primeru se zdijo zato boljša rešitev delovne štipendije.

900 izposoj za izvirne monografije
V predlogu k pravilniku so spodnje meje trenutno naslednje: za avtorje izvirnih monografij 900 izposoj, za prevajalce 4.000 izposoj, za ilustratorje in fotografe 600 izposoj, za avtorje na področju glasbe in filma pa je meja 300 izposoj.