Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je med drugim poudaril, da smo se Slovenci kot narod razvijal samoniklo; nismo se razvili iz dinastij, pač pa ob trdni zavesti kulturne in jezikovne identitete. Foto: JSKD
Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je med drugim poudaril, da smo se Slovenci kot narod razvijal samoniklo; nismo se razvili iz dinastij, pač pa ob trdni zavesti kulturne in jezikovne identitete. Foto: JSKD
Branje
Projekt je sčasoma prerasel v mednarodni projekt Združene rastoče knjige sveta. Lani so se knjigam Finske, Indije, Irske, Norveške in Rusije, ki si jih lahko obiskovalci parka Navje po predstavitvi vsake države ogledajo na zaslonih na dotik, pridružile še knjige Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Italije, Francije in Srbije. Foto: EPA

Spomnil je, da je državni svet že od samega začetka pokrovitelj projekta, ki temelji na pozitivni in povezovalni ideji s pomnikom knjige. Poudaril je, da smo se Slovenci kot narod razvijal samoniklo; nismo se razvili iz dinastij, pač pa ob trdni zavesti kulturne in jezikovne identitete. Danes se moramo po njegovih besedah zavedati, da država ponuja le pravni okvir, ki pa potrebuje vsebino. To je treba po Kavčičevem mnenju iskati v človeškem kapitalu, ki lahko Slovenijo popelje na pot odličnosti.
Priznanja za sodelovanje pri projektu so prejeli idejni vodja Janez Gabrijelčič, Mihael Glavan iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Jože Zupan kot avtor lokalnih razstav in Andreja Tomažin kot organizatorka glasbenih dogodkov.
Ljubljanski župan Zoran Janković pravi, da projekt danes ni dovolj cenjen, čeprav je park vsako leto bolj priljubljen. Prepričan je, da bo park ob Deklici z rastočo knjigo še bolj zaživel, ko bo zgrajena nova avtobusna in železniška postaja.
Predsednica društva Rastoča knjiga Cvetka Selšek se je zahvalila vsem, ki so pomagali društvu pri njegovem delovanju. Povedala je, da sta društvo zaznamovali predvsem dve obdobji. V prvem so odpirali razstave, pri čemer je pomembno vlogo odigrala Narodna in univerzitetna knjižnica, ter prirejali glasbene prireditve po lokalnih kulturnim domovih in cerkvah. V drugem obdobju so dejavnost širili tudi v zamejstvo, lotili pa so se tudi projekta postavitve spomenika Deklice z rastočo knjigo.
Delo kiparja Jerneja Malija stoji v Župančičevi jami tik ob Navju. Vsako leto se kip deklice dvigne za dva centimetra, saj ga oplemenitijo z novim verzom. Doslej so te prispevali Janez Gabrijelčič, Tone Pavček, Slavko Pregl, Boris Pahor in Miroslav Košuta.