Oejev opus, ki se je formiral pod močnim vplivom ameriške in francoske literature ter literarne teorije, načenja  politična, družbena in filozofska vprašanja - tudi jedrsko orožje, nekonformizem in eksistencializem. Več njegovih del ni bilo še nikoli prevedenih iz japonščine. Foto: AP
Oejev opus, ki se je formiral pod močnim vplivom ameriške in francoske literature ter literarne teorije, načenja politična, družbena in filozofska vprašanja - tudi jedrsko orožje, nekonformizem in eksistencializem. Več njegovih del ni bilo še nikoli prevedenih iz japonščine. Foto: AP
Oe je Nobelovo nagrado dobil za svoje ustvarjanje 'sveta, kjer se življenje in mit zgostita v sliko stiske sodobnega človeka'. Foto: AP

Oe je na današnji tiskovni konferenci, na kateri so predstavili peticijo proti jedrski energiji, na novega japonskega premierja Jošihika Nodo naslovil prošnjo, naj gospodarstvu ne daje prednosti pred varnostjo in da naj raje popolnoma prekine proizvodnjo jedrske energije. Noda, ki sicer ne načrtuje gradnje novih nukleark, je namreč že razkril svoj načrt za ponovni zagon tistih že obstoječih in ne preveč dotrajanih - takoj, ko bodo strokovnjaki ocenili, da bi bilo to varno. (Trenutno je proizvodnja ustavljena v več kot tridesetih od 54 japonskih reaktorjev, zaradi česar je bila država poleti prisiljena izvesti varčevalne ukrepe.)

"Novi premier očitno meni, da so jedrski reaktorji ključnega pomena za japonsko gospodarstvo in da je vprašanje, kako pospešiti njihov ponovni zagon, ena izmed najbolj žgočih političnih tem," je izjavil Oe. "A potrebna je radikalna odločitev: ukinitev vseh jedrskih elektrarn."

Kako hitro pozabljajo!
Oe, ki je Nobelovo nagrado za književnost dobil leta 1994, je spomnil, da je pred pol leta, ko se je zgodila tragedija v Fukušimi, japonska javnost sklenila, da bi bilo treba zmanjšati zanašanje na jedrsko energijo - zdaj pa se zdi, da takratna zavzetost s časom peša. Pisatelj je eden izmed najglasnejših nosilcev peticije, ki se zavzema za ukinitev dotrajanih reaktorjev in večjo promocijo obnovljive energije. Do marca bi radi vladi izročili 10 milijonov podpisov.
Pisatelj, ki je v preteklosti že večkrat podprl protijedrske kampanje, je v nekaterih svojih delih tematiziral posledice jedrske katastrofe v Hirošimi in Nagasakiju leta 1944. Nesreča v Fukušimi je bila po njegovih besedah kot nekakšna "tretja atomska bomba", ki jo je Japonska odvrgla sama nase. "Enkrat smo se morali že spopasti s posledicami radiacije v Hirošimi in Nagasakiju. Zdaj se bodo morali spet s tem spopadati še čez 10, 20 ali 30 let."

Uklonil se ni niti cesarju
Leta 1935 v revni vasici rojeni Kenzaburo Oe je znan kot eden najbolj nekonformističnih pisateljev po drugi svetovni vojni. V letu, ko je dobil Nobelovo nagrado, je, denimo, zavrnil nagrado za kulturo, ki mu jo je skušala podeliti japonska vlada, češ da bi sprejem pomenil privolitev v vladajoči japonski sistem, ki ga sam popolnoma zavrača, torej v zelo vertikalno hierarhijo, na vrhu katere je postavljen cesar.