O njegovem udejstvovanju v SS je vedela le njegova žena, ne pa tudi otroci in biografi. Foto: EPA
O njegovem udejstvovanju v SS je vedela le njegova žena, ne pa tudi otroci in biografi. Foto: EPA

Zame pa ni bil SS nič strašnega, prej elitna enota, ki so jo poslali na območja, kjer je bilo vroče, in za katero so ljudje govorili, da ima največ izgub.

Günther Grass
Günther Grass
Nobelovo nagrado je pisatelj prejel leta 1999. Foto: EPA
Snemanje filma o Hitlerju
SS se je začel kot Hitlerjeva osebna straža, na koncu pa je bil razglašen za del kriminalne organizacije. Foto: AFP

Nemški pisatelj, ki je v svojih delih pogosto pisal o vojni in proti njej, med drugim v romanu Pločevinasti boben, je pojasnil, da se je iz želje, da bi se izognil omejitvam, ki so mu jih postavljali domači, pri petnajstih prostovoljno javil, da bi služil vojsko na podmornici, a ni bil sprejet, dve leti kasneje pa je bil vpoklican v SS v Dresden.

O svojih vojnih izkušnjah, o katerih je bilo do zdaj malo znanega, je 78-letni Grass spregovoril mesec pred izidom knjige vojnih spominov. Tetoviran ni bil, a uniformo je zdajšnji pacifist kljub temu nosil, se začenja intervju v nemškem časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung, v katerem je Grass spregovoril o svojem doživljanju vojne, za katerega je rekel, da ga je vedno bolj morilo.

Sram je moral na plano
"Moj molk vsa ta leta je bil eden izmed razlogov, da sem se odločil napisati to knjigo. Moralo je priti na plano, končno," je Grass dejal pred izidom romana, ki bi ga lahko prevedli kot Lupljenje čebule. Do zdaj je o svojem življenju med drugo svetovno vojno izdal le, da je služil vojsko in je bil ranjen, nato pa so ga kot vojnega ujetnika zajeli ameriški vojaki. O njegovem udejstvovanju v SS niso do zdaj vedeli niti njegovi biografi in otroci, le njegova žena.

"Zgodilo se mi je, kot se je zgodilo mnogim mojih let. Bili smo pri "Arbeitsdienstu" in nenadoma, leto pozneje, je bil poziv na mizi. Šele ko sem prišel v Dresden, sem spoznal, da sem v oboroženih enotah SS," je svoj prihod v tankovsko enoto pojasnil Grass, ki je povedal, da se med služenjem svojega sodelovanja v SS ni sramoval, kasneje pa ga je sram vedno bolj težil.

SS ni bil nič strašnega
SS se je začel kot osebna straža Adolfa Hitlerja, sčasoma pa je prerasla v vojsko, v kateri je služilo okoli milijon vojakov, ki so delovali kot elitne enote ali vodili koncentracijska taborišča. V SS je na koncu vojne sodelovalo 38 divizij, ki so jih na nürnberških procesih razglasili za del kriminalne organizacije. "Zame pa ni bil SS nič strašnega, prej elitna enota, ki so jo poslali na območja, kjer je bilo vroče, in za katero so ljudje govorili, da ima največ izgub," je o videnju vojne skozi oči 17-letnika povedal Grass.

Predstavnik Nemcev, ki so odraščali med nacizmom
Levičarsko usmerjeni Grass je bil dlje časa politično aktiven in poznan po tem, da je nasprotoval ksenofobiji in vojni. V svojih delih, od katerih so v slovenščino ob Pločevinastem bobnu prevedeni še List, Mačka in miš, Po rakovo in Podganka, je pisal proti vojni, v svetu in domovini pa velja za literarnega predstavnika Nemcev, ki so odraščali med nacizmom in preživeli drugo svetovno vojno. Za svoje delo je leta 1999 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Verjel je v Hitlerja
Kot je Grass povedal v intervjuju, je bil med služenjem še napol otrok, ki je vse do nürnberških procesov verjel v Hitlerja in idejo, da je bil holokavst izmišljotina zaveznikov - kar je trdil že tudi prej. Močno ga je zadel tudi film Kolberg, ki so ga v nemških kinematografih začeli predvajati januarja 1945 in ki je bil namenjen propagandi in povečanju morale v zadnji stopnji druge svetovne vojne, v njem pa so se gledalci seznanili z Joachimom Nettelbeckom, županom mesta Kolberg, ki se je uspešno branilo pred napadi francoskih sil med aprilom in julijem leta 1807.

Zame pa ni bil SS nič strašnega, prej elitna enota, ki so jo poslali na območja, kjer je bilo vroče, in za katero so ljudje govorili, da ima največ izgub.

Günther Grass