Hitler and Goebbels leta 1935 v studiu UFA v Berlinu. Foto: Deutsches Bundesarhiv
Hitler and Goebbels leta 1935 v studiu UFA v Berlinu. Foto: Deutsches Bundesarhiv

Ne samo, da so hollywoodski studii v tridesetih kolaborirali s tem, da niso snemali filmov, ki bi napadali naciste, ampak prav tako niso branili Judov ali tematizirali njihovega pregona v Nemčiji.

Ben Urwand
Ben Urwand je menda dolgo desetletje preučeval nemške in ameriške arhive. "Osvetlil bi rad skrito poglavje hollywoodske zgodovine, obdobje, o katerem do zdaj ni bilo korektno poročano," pravi sam. Foto: Amazon
Adolf Hitler je oboževal ameriške filme. Vsak večer po večerji, okrog devetih, je goste popeljal v svojo zasebno dvorano. Firer je oboževal Greto Garbo (ob filmu Camille so se mu menda orosile oči), Tarzan pa se mu je zdel "trapast".

Zdaj pa je novo knjigo izdal 35-letni avstralski zgodovinar, ki trdi, da je Hollywood še nekaj let pred vojno ubiral čisto drugačne strune. Ben Urwand v svojem delu The Collaboration: Hollywood's Pact with Hitler (Kolaboracija: Hollywoodski pakt s Hitlerjem) navaja dokumente, ki, je prepričan, dokazujejo, da so ameriški studii pristajali na nacistično cenzuro njihovih filmov in tako dejavno sodelovali pri njihovi propagandi.

"Hollywood ni kolaboriral samo z nacistično Nemčijo," je Urwand komentiral za The New York Times. "Kolaboriral je tudi z Adolfom Hitlerjem, osebo in človeškim bitjem." Urwand se je za to poglavje zgodovine prvič začel zanimati še v študentskih letih, ko je nekje po naključju prebral intervju s scenaristom Buddom Schulbergom; ta je omenil sestanke med MGM-jevim direktorjem Louisom Mayerjem in predstavnikom nacistične vlade, ki sta se pogajala o rezih in spremembah v MGM-jevih filmih.

Začelo se je leta 1930
Knjiga popisuje več primerov tega, da so (judovski) direktorji studiev ne samo cenzurirali filme, da bi ustregli režimu, ampak tudi producirali material, ki se ga je pozneje dalo uporabiti za nemške propagandne filme, ter celo financirali nemško proizvodnjo orožja. Vse skupaj se je menda začelo leta 1930, ko je Carl Laemmle Jr. v imenu studiev Universal Studios po tem, ko so v Nemčiji - na pobudo nacistične stranke - izbruhnili protesti (Nemci na velikem platnu pač niso hoteli videti svojega poraza v prvi svetovni vojni), pristal na kar konkretne reze vojnega filma Na zahodu nič novega (All Quiet on the Western Front).

"Lahko rečem, da sem bil nekajkrat šokiran, prvič zaradi dokumenta, ki sem ga našel v Narodnem arhivu v Washingtonu, v katerem je razloženo, kako je MGM ločeval svoje dobičke," je Urwand razložil za Times of London. "V Nemčiji je veljal zakon, po katerem tuja podjetja niso smela izvažati denarja; za MGM so naredili izjemo, saj so finančno podprli njihovo oboroževanje."
.
Nacistični konzul v mestu angelov
Za obdobje po Hitlerjevem vzponu na oblast knjiga dokumentira redne obiske njegovih funkcionarjev v ameriških studiih. Med njimi je bil ključnega pomena Georg Gyssling, posebni konzul, zadolžen zgolj za nadzor Hollywooda, ki je gledal filme in vlagal zelo natančne zahtevke za spremembe posameznih prizorov. Junija 1939 je MGM za deset nacističnih časopisnih urednikov organiziral voden ogled studia v Los Angelesu, v tridesetih letih pa se v hollywoodskih likih judovski liki skorajda niso pojavljali.

Čeprav nekateri akademiki rahlo dvigujejo obrvi nad provokativnostjo Urwandovega naslova in njegovih trditev, sam za svojimi ugotovitvami stoji: "Kar so počeli, je bila kolaboracija in nič drugega."

Če razumete angleško, lahko Urwandu prisluhnete tudi v spodnjem posnetku.

Ne samo, da so hollywoodski studii v tridesetih kolaborirali s tem, da niso snemali filmov, ki bi napadali naciste, ampak prav tako niso branili Judov ali tematizirali njihovega pregona v Nemčiji.

Ben Urwand