Odločitev, ki pade za zaprtimi vrati dvorane v stockholmske Mestni hiši, je vedno predmet silnih ugibanj, a le redko se jo da z gotovostjo napovedati. Foto: EPA
Odločitev, ki pade za zaprtimi vrati dvorane v stockholmske Mestni hiši, je vedno predmet silnih ugibanj, a le redko se jo da z gotovostjo napovedati. Foto: EPA
Tomas Tranströmer
Lani je prestižno nagrado prejel švedski pesnik Tomas Tranströmer, ki je bil osmi švedski lavreat v več kot 100-letni zgodovini podeljevanja nagrade. Foto: EPA
Toni Morrison
Med zadnjimi 108 Nobelovimi nagrajenci za književnost je bilo le 12 žensk. Foto: EPA
Nobelova nagrada
Člani švedske Akademije se vsako leto nadvse naprezajo, da ime njihovega izbranca ne bi predčasno pricurljalo v javnost. Grejo celo tako daleč, da se v javnosti nikoli ne pokažejo s knjigo brez debelega "kamuflažnega" ovitka in da o finalistih - katerih imen nikoli ne razkrijejo - med seboj govorijo v šifrah. Foto: EPA

Iz Stockholma bodo danes sporočili letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za književnost. Med letošnjimi favoriti za nagrado so (spet ali pa še vedno) Philip Roth, Thomas Pynchon, Cormac McCarthy, Nizozemec Cees Nooteboom, Salman Rushdie, sirijski pesnik Adonis, nedavni slovenski gost Amos Oz, Alice Munro (njeno ime največkrat omenjajo na Švedskem) in Haruki Murakami (najljubši na stavnicah).

Po nekaterih štetjih so spet na vrsti tudi ZDA - nagrade niso dobile že vse od leta 1993 (Toni Morrison). A v luči dosedanjih izkušenj je presenečenje, ki bi z vsemi temi ugibanji preprosto pometlo, ne le mogoče, ampak celo verjetno.

Nazadnje je za takšno absolutno presenečenje leta 2000 poskrbel v Franciji živeči kitajski pisatelj Gao Xingjian, ki je bil literarni javnosti popolnoma neznan. Najmanj Nobelovih nagrad je doslej odpotovalo na afriški kontinent; to statistiko bi letos lahko popravil Nigerijec Chinua Achebe; omenjana pa sta tudi Ngugi wa Thiong'o (Kenija) in Karel Schoeman (JAR).

Med zadnjimi 108 Nobelovimi nagrajenci za književnost je bilo le 12 žensk. Kot najverjetnejša kandidatka bi letos lahko bila na vrsti zgoraj omenjena kanadska avtorica kratkih zgodb Alice Munro, morda pa tudi njena rojakinja, pesnica Anne Carson ali pa egiptovska feministična avtorica Nawal el Saadawi.

Primat domovine Stendhala in Baudelaira
Z največ dobitniki Nobelove nagrade za literaturo, kar 15 doslej, se lahko pohvali Francija. Velika Britanija in Združene države Amerike beležijo 11 literarnih nobelovcev. Statistično povprečni Nobelov nagrajenec se posveča romanopisju, piše v angleščini, je evropskega porekla, star okrog 65 let in ima - v polovici primerov - bodisi brke ali brado.

Lani je prestižno nagrado prejel švedski pesnik Tomas Tranströmer, ki je bil osmi švedski lavreat v več kot 100-letni zgodovini podeljevanja nagrade.

Ščepec statistike
Švedska akademija Nobelovo nagrado za književnost podeljuje od leta 1901. Doslej so jo podelili 104-krat, prejelo pa jo je 108 avtorjev, saj sta si nagrado štirikrat delila dva pisatelja. Nagrado je doslej prejelo le 12 žensk, odklonila pa sta jo Boris Pasternak leta 1958 in Jean Paul Sartre leta 1964.

Ni prostora za mladce
Najmlajši lavreat je bil Rudyard Kipling, ki je nagrado leta 1907 prejel v starosti 42 let. Najstarejša dobitnica Nobelove nagrade za književnost je bila Doris Lessing. Nagrado je prejela leta 2007, stara je bila 88 let. Ob predaji nagrade so mnogi poudarili, da bi ji čast morali izkazati že 20 let prej.

Recesija kosi povsod
Nobelovo nagrado za književnost bodo dobitniku izročili 10. decembra v Stockholmu. Letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron (940.000 evrov), kar je za 20 odstotkov manj kot doslej.