Foto: JAK
Foto: JAK

Med gostovanjem Slovenije kot častne gostje knjižnega sejma v Bologni je marsikatere slovenske založnike razburila vest o rezultatih razpisa programskih sredstev za naslednja štiri leta, ki ga organizira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAK). Več založbam je bilo dodeljeno precej manj sredstev kot pretekla leta, zato bodo primorani krčiti svoje programe. Zaradi zmanjšanih sredstev bodo odstotek slovenskih avtorjev primorani znižati, obenem pa bodo morali okrniti tudi program prevedenih del iz tujine, so rezultate razpisov komentirali pri založbi Goga. Na JAK-u so pojasnili, da letos razpolagajo z manj sredstvi, na kar so opozorili tudi ministrstvo za kulturo, ta pa odgovarja, da so se zneski namenjeni za razpise od leta 2020 povečevali.

Kakšna bo usoda številnih manjših specializiranih založb?
Višina sredstev se je pri nekaterih založnikih zmanjšala, pri drugih povečala. Založniki so lahko prejeli sofinanciranje le za toliko knjig, kot so jih v povprečju izdali v zadnjih treh letih. Na višino sredstev odločilno vplivajo tudi obsegi knjig, ali gre za izvirno ali prevodno delo, ter ali gre za prozo, poezijo, slikanico ali strip.

"Ob tem je naravnost perverzno, da ista odločba vsebuje tudi zapoved najnižjega avtorskega honorarja za slovenski strip, ki je 5000 evrov. Od kod naj jih vzamemo? Realno je tak honorar za avtorje in avtorice stripa prenizek, saj gre v delu ene knjige vsaj leto njihovega dela, založba pa si ob znižanju sofinanciranja izdaj za slabo četrtino (glede na lani) izdajanja slovenskih del ne bo več mogla privoščiti. To pomeni, da bo ugasnil še eden od že tako (pre)redkih prostorov, kjer je slovenska stripovska produkcija šele dobro začela izhajati, a se je nanj v javnosti že upravičeno računalo," so usodo stripovske literature v Sloveniji komentirali pri založbi Vigevageknjige.

Očitno je, da niti strokovna komisija JAK RS niti njeno aktualno vodstvo niti Ministrstvo za kulturo niso prepoznali naših naporov in jih ne želijo ustrezno podpreti – od nas zahtevajo vrhunskost, podpirajo pa nas za vzdrževanje amaterizma. Pod takimi pogoji ne moremo delati, založba svoji viziji razvoja na tak način ne more slediti.

Anja Zag Golob, Vigevageknjige

JAK odgovarja: Letos imamo manj sredstev kot v preteklih letih
Na JAK-u so komentirali tudi gibanje subvencij na preteklem štiriletnem programskem razpisu med 2020–2023. V letu 2020 je bilo za izbor izvajalcev in sofinanciranje knjižnih programov razpisanih malo manj kot 1,6 milijona evrov, v letu 2021 pa je prišlo do izjemnega povečanja sredstev, in sicer je bilo razdeljenih skoraj 2,5 milijona evrov (v letu 2021 na drugih področjih ni bilo povišanja sredstev), ki je sledilo sklepu o povišanju avtorskih honorarjev za izvirna dela s 365 evrov bruto na 500 evrov bruto ter prevajalskega z 282 na 300 evrov za avtorsko polo.

Ker so bili v izhodiščih razpisa 2020–2023 natančno določeni parametri za izračun višine subvencije, kjer so bili stroški dela založnika (20 odstotkov) in posebej stroški uredniškega dela (10 odstotkov) vezani na odstotek od višine subvencije za avtorski honorar, se je ta del občutno povišal, zlasti pri založnikih s pretežno slovenskimi avtorji, so poudarili na agenciji.

Občutno nihanje sredstev med letoma 2022 in 2024
Transferna sredstva za knjižni program so se v letu 2022 še zvišala, saj je ministrstvo za kulturo zagotovilo dodatna sredstva, kar je omogočilo povišanje stroškov dela založnikov na 30 odstotkov. Na razpisu je bilo razdeljenih dobrih 2,8 milijona evrov. Lani pa je sledilo znižanje, in sicer na slabih 2,7 milijona evrov.

Na razpisu za obdobje 2024–2027 je bilo za letos razpisanih 2,5 milijona evrov, kar je 6,4 odstotka manj kot v letu 2023 in skoraj milijon več kot v letu 2020. "Tudi založniki so, razen enega, glede na leto 2020 prejeli precej več sredstev – kar je seveda nujno, saj so se v tem času povišali vsi stroški, zlasti stroški honorarjev, papirja, tiska, dela," pojasnjujejo na JAK-u. Tudi v razpisu 2024–2027 so natančno določeni parametri za izračun višine subvencije, kar je transparentno in omogoča enako obravnavo vseh prijaviteljev. Takšna je bila tudi zahteva revizije Računskega sodišča, so spomnili na agenciji.

Sorodna novica "Finski se zelo obrestuje, da so ustanovili literarno agencijo"

Rezultatov razpisa še ne smejo komentirati, saj odločbe še niso pravnomočne
Letos je strokovna komisija odločala o vsebini prijav založnikov na razpisu. Rezultatov razpisa v podrobnosti še ne smejo komentirati, saj odločbe še niso pravnomočne, pojasnjujejo na JAK-u, je pa strokovna komisija "v celoti pregledala vloge na razpisu, prijavljena dela posamičnih prijaviteljev, in glede na zmanjšana razpoložljiva sredstva po svoji vesti odločila. Strokovne komisije odločajo glede na vloge, ki jih imajo pred seboj, ne pa glede na rezultate preteklih razpisov", so poudarili.

Zaradi izračuna višine subvencije z leti lahko, ne glede na točkovanje, med založbami prihaja do velikih razlik. Založnik, ki eno leto prijavi pesniške zbirke, drugo leto pa prozna dela z večjim obsegom ima lahko – ne glede na kakovosten program – občutno razliko v višini subvencije med posamičnimi leti.

Stopili so v stik tudi z ministrstvom za kulturo
Ker se sredstva na drugih razpisih v preteklih letih niso zaznavno poviševala ali pa so celo stagnirala, so na JAK-u po prejemu odločbe z ministrstva za kulturo, kjer je bil upad celotnih transfernih sredstev za 275.000 evrov, najprej ukinili enega od razpisov, nato pa sredstva najprej zmanjšali na razpisu, kjer je bil v zadnjih letih edini občuten skok navzgor.

Dodali so, da so na ministrstvo poslali tudi dopis, v katerem so opozorili na oteženo financiranje in razvoj področja ob upadu sredstev ter hkratni inflaciji. Na to so opozorili tudi na prvi seji novega sveta agencije. Na JAK-u se, kot poudarjajo, zavedajo težav. Sami se bodo še naprej trudili za ustrezno financiranje iz državnega proračuna in za iskanje dodatnih sredstev, ki bi jih lahko usmerjali v razvoj področja.

Ministrstvo za kulturo: Sredstva za založniško dejavnost so se zadnja štiri leta poviševala
Z ministrstva za kulturo so v sporočilu za javnost zavrnili očitek o drastičnem zniževanju sredstev za založniško dejavnost. Zneski, namenjeni za razpise (t. i. transferna sredstva), so se v letih 2020, 2021, 2022, 2023 in 2024 povečevali, trdijo. Leta 2020 so znašali 4.786.022 evrov, leto pozneje 6.139.154 evrov, leta 2022 7.019.861 evrov, lani pa 6.478.391 evrov. Letos je za transferna sredstva predvidenih 6.184.232, a letošnji znesek še ni dokončen, saj se bodo sredstva lahko poviševala skladno z morebitnimi dopolnilnimi odločbami.

"Nekje polovica založb je prejela več sredstev kot leto prej, polovica pa manj"
"Transferna sredstva so namreč tista, ki so dodeljena JAK-u po vsakoletni odločbi in se razdeljujejo na razpisih oziroma pozivih. V letu 2024 je bilo agenciji v ta namen dodeljenih 6.184.232 evrov. Pri razdeljevanju sredstev in razporejanju sredstev na razpisna področja je agencija avtonomna, omeniti pa velja, da je iz teh sredstev podprtih kar 15 podpodročij, med njimi tudi podpora izdaji knjig s področij leposlovja in humanistike," so zapisali v sporočilu za javnost. "Sredstva se razdeljujejo na podlagi odločitve strokovne komisije pri Javni agenciji za knjigo. Po neuradnih informacijah je na omenjenem razpisu sredstva prejelo kar 21 založb, pri tem pa je nekje polovica prejela več sredstev kot leto prej, polovica pa manj," so še sporočili z ministrstva.

Poleg tega so poudarili, da bo že letos JAK pridobil še eno novo zaposlitev, predvidoma za področje mednarodnih dejavnosti agencije, prav zaradi mednarodnih aktivnosti in nalog, ki jih JAK povečuje tudi na račun obeh knjižnih sejmov, kjer je Slovenija nastopala kot častna gostja. "V zadnjih dveh letih je ministrstvo za kulturo povečevalo sredstva JAK-u tudi zaradi vsesplošnega povečevanja stroškov in pa dveh izjemno pomembnih nastopov v tujini, ki sta bila za ministrstvo za kulturo in JAK izjemno pomembna in posledično tudi zahtevna, tako v vsebinskem kot v finančnem smislu. Ministrstvo za kulturo je za nastop Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je bila Slovenija častna gostja, Javni agenciji za knjigo namenilo 7.950.000 evrov. Za nedavni nastop v Bologni, kjer je bila na tamkajšnjem knjižnem sejmu Slovenija prav tako častna gostja, pa 630.000 evrov. Obe gostovanji sta bili uspešno izvedeni, zlasti velik odmev je imel nastop v Frankfurtu, vsekakor pa sta bila oba dogodka izjemnega pomena za promocijo založniških hiš ter slovenskih avtorjev in avtoric."