"Zarja je razlila se čez plan, / rdeče zagorele so planine. / In z zarjo v borbo šel je – partizan."

Slovenski pesnik in radijski urednik Peter Levec je pisal pesmi s tematiko narodno-osvobodilnega boja in pozneje prešel v smeri socialnega realizma in intimizma. Pesmi je pisal že pred drugo svetovno vojno, vendar ga je prav vojna spodbudila, da je upesnil nekatera svoja čustvena stanja pred vstopom v partizane, nato različne partizanske izkušnje, tako žalostne kot vesele, in – to je bilo v vojnih letih in v socializmu bolj redko – tudi izgnančevo zgodbo. Leta 1945 pri dvaindvajsetih je objavil pesniški prvenec Koraki v svobodo, iz katerega smo izbrali zgornje verze, ki jih v Literarnem nokturnu interpretira Matej Puc. Ob pisanju pesmi je prevajal: za kultno zbirko Kondor je Peter Levec poslovenil izbor iz Travnih bilk Walta Whitmana. Minuli teden, v ponedeljek 10. julija, je minilo stoletje od njegovega rojstva.

"O čem pravzaprav pišeš te dni?" "Tega se ne da povedati." "Škoda." "Sreča, ne pa škoda! Današnji čas se polašča vsega, kar je bilo kdaj napisano, da bi besede prelil v film, televizijsko nadaljevanko ali strip. In ker je v romanu bistveno prav to, kar se ne da povedati drugače kot z romanom, ohrani vsaka adaptacija samo nebistveni del."

Sorodna novica Umrl je češki literarni velikan Milan Kundera

Poslovil se je Milan Kundera, eden najpomembnejših avtorjev češke in francoske književnosti druge polovice 20. stoletja. Študiral je na znameniti FAMU v Pragi, kjer je poučeval dramaturgijo. Po praški pomladi so mu oblasti onemogočile delo in mu leta 1979 odvzele še državljanstvo. Od leta 1975 je delal kot gostujoči profesor v Rennesu. Leta 1979 se je preselil v Pariz in leto dni pozneje postal francoski državljan. Milan Kundera je pisal liriko, drame, eseje, najbolj znan pa je po svojih romanih in kratkih zgodbah. Romani Šala, Knjiga smeha in pozabe, Neznosna lahkost bivanja, Nesmrtnost in Istovetnost sodijo v kanon svetovne književnosti. Milan Kundera se je minuli teden poslovil v starosti 95. let. Njegovo ustvarjanje je v Literarnem večeru predstavil prevajalec in publicist Jaroslav Skrušny.

"Komisar si ga je ogledal. Bil je trdno prepričan, da ta človek ni tako počasen in okoren, kot se je pretvarjal, temveč oster kot njegov obraz in hiter kot njegovi pogledi. Najprej je moral skrhati ostrino tega človeka. Hotel se je pogovarjati z zvitim piscem dopisnic in ne s starim, od dela otopelim delovodjem."

Ob 130. obletnici rojstva nemškega pisatelja Hansa Fallade (21. julij 1893 - 5. februar 1947) lahko v oddaji Izbrana proza slišite odlomek iz njegovega romana Vsakdo umre sam. V odlomku v interpretaciji dramskega igralca Blaža Šefa policijski komisar Escherich zaslišuje junaka romana, preprostega mizarja Quangla, ki je v letih vojne po Berlinu pošiljal dopisnice s protinacistično vsebino. Obsežni roman je Fallada napisal na podlagi resničnih, drobnih, a ne nepomembnih dejanj upora zakonskega para Elise in Otta Hampla v času nacizma. Roman Vsakdo umre sam je poslovenil Jaro Komac.

Spodi pod breznam, tam je votlina, / von bruha še hladna, še pitna grapa, /

ke vase ja sribneš, vzame ti sapa; / tam vsak dan dvakat napaja se žvina.

Sorodna novica Janez Ramoveš: Skupinska slika (folklora)

Pri nas je malo dobre sodobne narečne poezije. Janez Ramoveš velja za pesnika, ki duhovito in izvirno v poezijo preliva poljansko narečje. Ramoveš sicer ni novo ime na slovenskem literarnem prizorišču, saj je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal že leta 1990. V tej knjigi že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z umetniško močjo razvil v poznejših knjigah, kot so na primer Poročilo iz geta, Staroselski ciklus, Skuz okn strejlam kurente in Čreda. Prav v slednji je Ramoveš razvil svoj jezikovni pesniški potencial poljanskega narečja, osrednji motiv te zbirke pa so krave. V Literarnem nokturnu pesmi iz omenjene zbirke interpretira avtor sam.

"Pomaranče me po freudovsko spominjajo na rezino spanca / moj tek se poveča, pokam si sklepe od dobre nestrpnosti / le kdo smo mi nekje med odvajalom in uspavalom / vedno bo drobna plast prahu pod posteljami / slabo pomit kozarec"

Nedavno je pri založbi KUD Logos izšla prva knjiga Adélie Prado v slovenščini z naslovom Razbijanje srca in v prevodu Barbare Juršič. Oseminosemdesetletna brazilska pesnica in pisateljica Adélia Prado se je šele pri štiridesetih letih odločila, da objavi svoje pesmi in ko so prišle v roke pesniku Carlosu Drummondu de Andradeju, je v časopisni kolumni napisal, da je "gospodinji iz Minas Gerais pesmi narekoval sam sveti Frančišek". Danes velja Adélia Prado za eno najizvirnejših in najboljših brazilskih pesnic. V Literarnem nokturnu njene izbrane pesmi interpretira dramska igralka Darja Reichman.

"Zakaj če se sami v nič dajemo, pole nas še brek ne bo povohal. Ta, ki če bit razumen, si napret i napret dopoveduje, tiho ino glasno, da je pameten. On verje v to, in je pameten. Mi bomo gonili mušote po sveti, dokler si ne bomo rekli: Bašta, treba je začet kaj drugega."

Sorodna novica Umrl je Marjan Tomšič, ki se je v delih poklonil tudi ženskam v Istri in aleksandrinkam

Literarni večer smo posvetili pred kratkim preminulemu slovenskemu pisatelju Marjanu Tomšiču, ki je z romanom Šavrinke leta 1986 začel pripovedi o istrskem in primorskem svetu. V svojih delih, na primer v kratkem romanu Oštrigeca, prepleta magične in folklorne istrske motive z realnim dogajanjem, zato so ga nekateri poimenovali prvi slovenski magični realist. Napisal je tudi vrsto knjig za mladino, radijskih iger in celo scenarijev za kratke risane filme. Sicer pa se Marjan Tomšič v slovensko literarno zgodovino ni vpisal samo z omenjenima knjigama, ampak tudi z deli, kot so Vruja, Kažuni, Grenko morje in Južni veter. Njegovo zadnje daljše delo, ki ga je pisal med letoma 2008 in 2013 je roman oziroma sanjska, predapokaliptična kronika sedemdesetih let: Uroki polne lune. Tomšičeve odlomke interpretirata Pavle Ravnohrib in Medeja Novak.