Za jesenske dni slovenske založbe prinašajo žanrsko raznoliko bero - od strokovne zgodovinske do mladinske fantazijske književnosti. (Posnetek je nastal na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu, ki je potekal v tem mesecu.) Foto: EPA
Za jesenske dni slovenske založbe prinašajo žanrsko raznoliko bero - od strokovne zgodovinske do mladinske fantazijske književnosti. (Posnetek je nastal na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu, ki je potekal v tem mesecu.) Foto: EPA
Koroške vojne zgodbe
Koroške vojne zgodbe so plod več kot 30-letnega raziskovanja Marjana Linasija (1958). Foto: Mohorjeva družba
Kroki praznuje
Meta Brulec si je zamislila krokodilčka Krokija, ki mu je vizualno podobo dodelil Silvan Omerzu. Foto: Mladinska knjiga

Tokrat navajamo štiri izdaje, med katerimi so Vera v lutko Edija Majarona, ki je izšla pri Knjižnici MGL, pri Mohorjevi založbi so izdali knjigo z zgodovinsko tematiko Marjana Linasija Koroške vojne zgodbe, nadalje je Mladinska knjiga izdala mladinski fantazijski roman Pošastna varuška finske pisateljice Tuutikki Tolonen in slikanico avtorice Mete Brulec, naslovljeno Kroki praznuje.

Razmislek o lutkovni umetnosti
Knjigo Vera v lutko je napisal lutkarstvu predan ustvarjalec Edi Majaron, pri čemer gre za pregled njegovega opusa in zapiskov njegovega dela, ki nudi vpogled v lutkovno ustvarjalnost 20. stoletja. S tem uvršča slovensko lutkovno misel v kontekst evropskega lutkovnega gledališkega dogajanja. V knjigi so zbrane tudi primerjave opusov in pristopov k lutkovni umetnosti drugih ustvarjalcev, kot so Josef Krofta, Wieslaw Hejno, Karel Makonj in Henryk Jurkowski. Avtorji so izhajali iz klasične lutkovne tradicije, jo obvladali in spoštovali, a jo v toku s časom in družbeno-umetniškimi dogajanji nadgradili in spreobrnili v aktualno umetnost, ki se je preobračala, izničevala in znova sestavljala, se raziskovala in si z novimi rezi upala posegati v zvrst, ki je usodno povezana z arhetipalnostjo in tradicijo, so zapisali izdajatelji.

Edi Majaron (1940) je leta 1988 prejel nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke na področju lutkovne umetnosti, leta 2004 nagrado RS za pomembno delovanje na področju šolstva, leta 2006 pa je v Subotici prejel mednarodno nagrado mali princ za pomemben prispevek k razvoju gledališča za mlade.

Izbor utrinkov med letoma 1938 in 1945
Protinacistični odpor na južnem Koroškem je že več kot 30 let raziskovalni predmet zgodovinarja Marjana Linasija (1958). Ob delu v slovenskih in avstrijskih arhivih je našel kopico dokumentov, ki osvetljujejo dogodke in usode ljudi, ki so se uprli nacionalsocialističnemu režimu. Odkril pa je tudi dokumente in pričevanja o nenavadnih, krutih dogodkih v letih 1938-1945 na Koroškem tostran in onstran nekdanje senžermenske meje in o vlogi posameznikov v njih tako na partizanski kakor tudi na protipartizanski strani.

Zgodbe, od katerih se nekatere berejo kot kriminalke, odstirajo marsikje drugačen pogled na dogajanja v času nacističnega režima in dokazujejo, da dogajanje ni bilo črno-belo, ampak je imelo zelo različne barvne odtenke, so zapisali pri Mohorjevi založbi. Poleg pred kratkim izdane knjige je avtor napisal tudi delo Koroški partizani in Žrtve druge svetovne vojne, za katero je prejel plaketo mestne občine Slovenj Gradec.

Zgodba o prijateljstvu in sprejemanju drugačnosti
Mladinski fantazijski roman Pošastna varuška finske pisateljice Tuutikki Tolonen prinaša zgodbo matere treh otrok, ki jo povabijo na brezplačne počitnice na Laponsko. Očeta ni, ker je na službeni poti, zato otroci za ta čas dobijo novo varuško. A ta je precej nenavadna. Ne meni se kaj dosti zanje, zelo je redkobesedna, večinoma nerazumljivo momlja, spi v omari in okorno hlača po stanovanju, sicer pa je prijazna in neškodljiva. In je v resnici kosmata gozdna pošast.

Otroci kmalu ugotovijo, da so tudi starše drugih otrok v njihovem kraju poslali na počitnice in zanje zdaj skrbijo gozdne pošasti. Zato združijo moči in poskušajo skupaj priti do dna vznemirljivi skrivnosti. Tuutikki Tolonen je za Pošastno varuško, prevedeno v 14 jezikov, v letu 2016 prejela nagrado Arvid Lydecken, ki jo podeljuje zveza finskih mladinskih pisateljev.

V pričakovanju snega in praznovanja božiča
Slikanica Kroki praznuje avtorice Mete Brulec z ilustracijami Silvana Omerzuja je nova izdaja Mladinske knjige v njeni zbirki Čebelica. Krokodilček Kroki je kot vsak dan pogledoval skozi okno, se oziral proti nebu in nestrpno čakal sneg. Kmalu bodo božični prazniki, snega pa še od nikoder. Ga bo vendarle dočakal, da se bo lahko s prijatelji veselil ob zimskih radostih?