Do konca vojne je Schindler večino svojega bogastva porabil za podkupnine in nakup stvari za svoje delavce na črnem trgu. Tako rekoč obubožan se je preselil v Regensburg in nato v München, a v povojni Nemčiji mu ni šlo dobro (v veliki meri je živel od prispevkov judovskih organizacij). Leta 1948 se je preselil v Argentino, devet let pozneje (po bankrotu) zapustil svojo ženo in se leta 1958 vrnil v Nemčijo. Foto: Amazon
Do konca vojne je Schindler večino svojega bogastva porabil za podkupnine in nakup stvari za svoje delavce na črnem trgu. Tako rekoč obubožan se je preselil v Regensburg in nato v München, a v povojni Nemčiji mu ni šlo dobro (v veliki meri je živel od prispevkov judovskih organizacij). Leta 1948 se je preselil v Argentino, devet let pozneje (po bankrotu) zapustil svojo ženo in se leta 1958 vrnil v Nemčijo. Foto: Amazon
Schindlerjev seznam
Sprva je bil Schindlerjeva motivacija (tudi) denar - judovska delovna sila je bila cenejša -, a sčasoma je v reševanje Judov vložil vse več energije, ne glede na osebno korist. Ker je imela njegova tovarna poseben status ('ključnega pomena za potrebe vojne'), se je lahko vsakič, ko so 'Schindlerjevim Judom' grozili z deportacijo, skliceval na posebne okoliščine. Ženske, otroke in celo invalide je v dokumentih navajal kot nepogrešljive mehanike in železarje. Foto: Reuters
Thomas Keneally
Thomas Keneally je bil, podobno kot Steven Spielberg, deležen kritik, da se skuša okoristiti s kalvarijo Judov med drugo svetovno vojno. Foto: Reuters

Knjiga Searching for Schindler (V iskanju Schindlerja) v naslovu zastavljenega cilja sicer ne doseže: Oskar Schindler, črnoborzijanec, ženskar in nacist, ki je med drugo svetovno vojno pred gotovo smrtjo v kontrenctracijskih taboriščih rešil 1.200 Judov, ostaja skrivnostna osebnost.

Dobrotnik, ne pa svetnik
Resnični "junak" Keneallyjevega dela je poljski Jud in živa priča holokavsta Leopold "Poldek" Pfefferberg, ki je Avstralca z nenehnim prigovarjanjem prepričal, da je Schindlerjevo barko sploh napisal. Pfefferbergu, ki je umrl leta 2001, je V iskanju Schindlerja tudi posvečena. "Poldek ni vedel ničesar o založništvu, pa je imel bolj prav kot založniki; ni imel pojma o filmski industriji, pa se je na koncu izkazalo, da mi je svetoval prav," se prijateljevega neomajnega zaupanja v zgodbo spominja Keneally. "Gane me to, da je hotel Poldek samo počastiti spomin na moža, ki je rešil življenje njemu in njegovi ženi. Bil je prvi, ki je Schindlerja primerjal z Jezusom Kristusom ... ampak čeprav je bil Kristus, je bil vse prej kot svetnik."

Schindler je, če je treba ponavljati, odgovorne v koncentracijskem taborišču v Krakovu (z argumenti in podkupninami) prepričal, da nujno potrebuje judovsko delovno silo, če hoče, da bi delo v njegovi tovarni kuhinjskih posod nemoteno potekalo naprej. Čeprav to ni bila čista resnica, pa je komandant Schindlerju verjel in Jude namesto v smrt poslal njemu.

Leta 1944, ko so sovjetske sile prodirale vse globlje v Hitlerjev rajh, je Schindlerjev knjigovodja sestavil seznam delavcev, ki jih je bilo treba "za potrebe dela" nujno preseliti v novo tovarno na vzhodu, in jih tako spet rešil pred likvidacijo. V Krakovu rojeni Poldek je bil številka 173 na tem seznamu.

Vezni člen med preteklostjo in sedanjostjo
Keneally knjigo začne z anekdoto, kako je Poldeka spoznal leta 1980 v njegovi trgovinici na Beverly Hillsu. Prav Poldek mu je zaupal svojo zgodbo, priskrbel dokumente, nabral pričanja preživelih "Schindlerjevih Judov" z vsega sveta, ki s Keneallyjem brez njegovega prepričevanja verjetno ne bi hoteli govoriti. Poldek je celo drezal v Stevena Spielberga, naj po knjigi posname film, kar je ta leta 1993, 11 let po tem, ko je Schindlerjeva barka dobila bookerjevo nagrado, tudi storil.

Drugo je, kot vemo, zgodovina: Schindlerjev seznam je dobil sedem oskarjev in tako izpolnil Poldkovo napoved - "oskar za Oskarja".

Za vsakim uspešnim moškim ...
Keneally je bil tudi tarča kritik: nekateri mu očitajo, da je že dvakrat zelo lepo zaslužil na račun žrtev holokavsta, obenem pa obakrat premalo pozornosti posvetil Schindlerjevi ženi Emilie, ki je prav tako sodelovala pri moževem podvigu. Na prvo obtožbo odgovarja, da lahko razume stališče kritikov, druga pa se mu ne zdi utemeljena. V novi knjigi denimo popisuje anekdoto, kako je judovskemu fantku, ki so se mu razbila očala, priskrbela druga z enako dioptrijo. "V času, ki je na tega fantka gledal kot na nižjo raso, ga je obravnavala kot človeka." Emilie Schindler je umrla leta 2001, stara 93 let.

A. J.