Georges Remi prikazuje dogodivščine belega junaka v Kongu, kjer prebivajo idiotski, šimpanzom podobni staroselci, ki kmalu začnejo po božje častiti Tintina in njegovega psa. Remi je kasneje priznal, da se knjige sramuje, in iz nekaterih izdaj so odstranili določene žaljive vsebine - recimo razstrelitev slona z dinamitom. Ko je bila neprečiščena različica izdana v Britaniji leta 2005, so jo opremili z opozorilom, da je bila ustvarjena v kolonialnem kontekstu. Foto: AP
Georges Remi prikazuje dogodivščine belega junaka v Kongu, kjer prebivajo idiotski, šimpanzom podobni staroselci, ki kmalu začnejo po božje častiti Tintina in njegovega psa. Remi je kasneje priznal, da se knjige sramuje, in iz nekaterih izdaj so odstranili določene žaljive vsebine - recimo razstrelitev slona z dinamitom. Ko je bila neprečiščena različica izdana v Britaniji leta 2005, so jo opremili z opozorilom, da je bila ustvarjena v kolonialnem kontekstu. Foto: AP
Tintin v Kongu
Hergé se je moral redno otepati obtožb, da je privrženec nacizma, predvsem zato, ker je nadaljeval delo, ko so nacisti prevzeli 'njegov' časopis, in antisemitizma (zaradi določenih upodobitev Judov v posameznih stripih). Še zanimivost: prvi kitajski prevod Tintina v Tibetu, ki je bil kasneje umaknjen, je bilo treba na zahtevo oblasti nasloviti Tintin v kitajskem Tibetu. Foto: AP
Pred tremi leti je podobna pobuda za prepoved stripa doletela Angleže; posledica poplave pritožb je bila selitev stripa iz oddelkov otroške literature med grafične romane v knjigarnah - obenem pa seveda tudi ponovno podžgano zanimanje javnosti. Strip je s 4343. mesta Amazonovega seznama najbolje prodajanih tisto leto splezal do petega. Foto: EPA

Dobrih osemdeset let star stripovski lik nadobudnega novinarja Tintina, "pogruntavščina" belgijskega umetnika Georgesa Remija - bolj je znan pod psevdonimom Hergé -, načeloma pooseblja vsesplošne vrednote: večno mlad, pošten, neutrudljiv raziskovalni novinar se bojuje proti krivicam vseh vrst. Zaradi svojega dela potuje po vsem svetu, kar je očitno že iz naslovov epizod (Tintin v Ameriki, Tibetu itd.), in opozarja na razmere na posameznih območjih.

A treba je omeniti, da so prve stripe mnogi kritizirali, češ da se naslanjajo na rasne stereotipe (Hergé je pripombe upošteval in sredi tridesetih let svojim zgodbam vdihnil bolj humanistično sporočilo). V stripu Tintin v Kongu, katerega prodajo v Belgiji bi Mbutu Bienvenu rad ustavil, je tako, denimo, prizor, v katerem naš svetlolasi junak predava skupinici tamkajšnjih otrok: "Dragi prijatelji, danes bom spregovoril o vaši domovini: Belgiji." Spet v drugem prizoru se mu domorodka pokloni v znamenje spoštovanja "velikega belega vrača".

"Črnci so prikazani kot butasti otroci, ki ne znajo sešteti dva plus dva in morajo klečati pred belci," je ogorčen Mbutu Mondondo. "Take knjige v 21. stoletju ne bi smele biti več na prodaj." (Zagovorniki stripa opozarjajo, da je dragocen kot dokument nekega preteklega časa, ki je nastal dolgo pred tem, preden se je razvedelo za zlorabe oblasti, ki jih je belgijski kralj Leopold izvajal v poznejšem Zairu.)

Detonacijo slona je črtal, (vsega) ostalega pač ne
Sam Hergé je Tintinovo kongovsko avanturo v poznejših letih opisoval kot "mladostniško napako", ki je bila posledica njegove meščanske vzgoje. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je pripravljal novo, barvno izdajo, je črtal vse omembe "belgijskega Konga" in kolonialne oblasti ter prizor, v katerem Tintin z dinamitom razstreli slona.

Nedotakljivi idoli belgijske kulture?
Prejšnje pritožbe nad stripom so ostale zakopane nekje v mlinih sodnega sistema. "Mislim, da ni nihče skušal zares ukrepati," pravi Mbutu Mondondo. "Hergé in Fundacija Moulinsart (ki ima v lasti avtorske pravice, op. n.) sta v tej državi kot božanstva, niti dotakniti se ju ne smeš." Napoveduje, da bo, če bo treba, primer pripeljal do evropskega sodišča za človekove pravice. Za pomoč je pisal tudi trenutnemu belgijskemu kralju Albertu II. "Ta strip v prebivalcih Konga zbudi slabe spomine na čas, ko smo bili v očeh Evrope inferiorna bitja," je zapisal in dodal, da si prizadeva umik stripa doseči še pred monarhovim obiskom Kinšase, ki je napovedan za letošnji julij.

Razsodbo so pričakovali že včeraj, a je bila premaknjena na 5. maj. Bienvenujev odvetnik je za medije izjavil, da ne razume, zakaj nizozemska in francoska različica ne moreta biti opremljeni z istimi opozorili, kot se pojavljajo na angleških izdajah (da je bil strip ustvarjen v kolonialnem kontekstu).