Na drugem največjem knjižnem sejmu v Nemčiji se predstavljajo predvsem manjše, neodvisne založbe, ki so s svojimi knjigami vedno redkeje zastopane v knjigarniški ponudbi. Foto: EPA
Na drugem največjem knjižnem sejmu v Nemčiji se predstavljajo predvsem manjše, neodvisne založbe, ki so s svojimi knjigami vedno redkeje zastopane v knjigarniški ponudbi. Foto: EPA
Leipzig, knjižni sejem
V Nemčiji so lani v tradicionalnih knjigarnah prodali le še dobro polovico knjig. Foto: EPA
Leipzig, knjižni sejem
Na slovenski nacionalni stojnici je predstavljena najnovejša produkcija slovenskih avtorjev po izboru založnikov ter slovenska in prevedena dela avtorjev v fokusu. Foto: EPA

Otvoritveni večer knjižnega sejma v Leipzigu je pripadal dvema zgodovinarjema, dobitnikoma nagrade za evropsko razumevanje, Ianu Kershawu in Timothyju Snyderju. Prvega cenijo kot enega največjih poznavalcev nemške zgodovine 20. stoletja. V lani izdani knjigi The End je raziskal, zakaj se je Nemčija v drugi svetovni vojni borila do bridkega konca. Delo po besedah utemeljiteljev priznanja "z obširno predstavitvijo, temeljito analizo in nazornim prikazom izstopa iz množice zgodovinskih del".
Timothy Snyder se ukvarja z vzhodnoevropsko zgodovino in raziskovanjem holokavsta. Lani je izšla njegova knjiga Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin, v kateri je po besedah žirije za nepredstavljivimi številkami osvetlil usode posameznikov.
Leipziški knjižni sejem je tisoč stojnic večinoma manjših neodvisnih založb, ki so s svojimi knjigami vedno redkeje zastopane v knjigarniški ponudbi, postavil na 69.000 kvadratnih metrih površine. V okviru vsakoletnega programa Leipzig liest (Leipzig bere), ki tradicionalno poteka na nekoliko neobičajnih prizoriščih, sodeluje 2.780 avtorjev in drugih udeležencev.
Knjižnemu trgu čas trenutno ni najbolj namenjen, saj se je po poročanju dpa promet lani zmanjšal za 1,8 odstotka. Tudi tradicionalno prodajo knjig v knjigarnah vedno bolj izpodriva nakup prek interneta. V Nemčiji so lani v tradicionalnih knjigarnah prodali le še dobro polovico knjig. Na Leipziški knjižni sejem se je na hitro rast trga elektronskih knjig odzval s programom autoren@leipzig, ki je namenjen avtorjem, ki se željo seznaniti z možnostmi na tem področju.
Slovenija v fokusu
Večji poudarek so letos namenili izobraževanju, v okviru teh prizadevanj bodo prvič podelili nagrado za učbenik leta. Predstavili bodo tudi Leipziški bralni kompas, izbor 30 priporočljivih knjig, namenjenih predšolskim otrokom pa tudi šolarjem in najstnikom.

Tudi Slovenija ima svojo nacionalno stojnico, ki predstavlja najnovejšo produkcijo slovenskih avtorjev po izboru založnikov ter slovenska in prevedena dela avtorjev v fokusu. V sklopu Avtorice in avtorji iz južne Evrope berejo v Leipzigu se bo predstavilo 56 avtorjev iz Albanije, BiH-a, Bolgarije, Kosova, Hrvaške, Makedonije, Črne gore, Romunije, Srbije in Slovenije, ki je letos tudi v fokusu sklopa. Javna agencija za knjigo je skupaj z mrežo Traduki v Leipzig povabila Primoža Čučnika, Lidijo Dimkovsko, Tadeja Goloba, Majo Haderlap, Stanko Hrastelj, Draga Jančarja, Marušo Krese, Vlada Kreslina, Mojco Kumerdej, Miho Mazzinija in Urbana Vovka, ki bodo nastopili na 13 dogodkih.
V programu SO Übesetzsen, ki ga z agencijo organizira Študentska založba, ob Stanki Hrastelj sodelujeta tudi Sebastijan Pregelj in Lado Kralj. Mojca Kumerdej bo vključena tudi v program Majhni jeziki - velike književnosti.