Frances Hardinge o svoji zmagi:
Frances Hardinge o svoji zmagi: "Odneslo me je v neko drugo dimenzijo, ki se zdi neverjetno idilična, ampak mi je všeč in tu nameravam ostati." Foto: AP
nagrada costa
Štirje od petih nominirancev: Andrew Michael Hurley (The Lonely), Andrea Wulf (The Invention of Nature), Frances Hardinge (The Lie Tree) in Don Paterson (40 Sonnets). Foto: AP
Frances Hardinge
Na tipično vprašanje, kako namerava potrošiti denar od nagrade, pisateljica odgovarja, da "bo del gotovo šel za šampanjec". Foto: AP

Nagrada costa se od drugih literarnih priznanj razlikuje v tem, da žirija najprej izbere zmagovalce v posameznih kategorijah - najboljši roman, biografija, pesniška zbirka, prvenec in knjiga za otroke - potem pa izmed teh izbere še "glavnega" zmagovalca (eden izmed žirantov iz prejšnjih let se je pritožil, da je to tako, kot da "izbirajo med bananami in piščančjim karijem"). Začeli so jo podeljevati že leta 1971, takrat še kot nagrado whitbread.

Na torkovi slovesnosti v Londonu je letošnja zmoagovalka postala Frances Hardinge z delom The Lie Tree - to je šele druga zmagovalna knjiga za otroke v zgodovini nagrade, prva po romanu The Amber Spyglass Philipa Pullmana, ki je bil okronan leta 2001.

The Lie Tree je zgodba o bistri 14-letnici, ki bi šla rada po očetovih stopinjah in si ustvarila kariero v naravoslovju. 42-letna avtorica svojo pripoved opiše kot "viktorijansko gotsko srhljivko z dodatki paleontologije, dinamita, post-mortem fotografije in feminizma". Hardingova je bila nad zmago, milo rečeno, presenečena: "Odneslo me je v neko drugo dimenzijo, ki se zdi neverjetno idilična, ampak mi je všeč in tu nameravam ostati".

Po krivici podcenjevan žanr
Njena zmaga je obenem tudi zmaga za mladinsko književnost. "V širšem kontekstu mladinska književnost občano obvelja za lahkokategornika, kar ni pošteno. Ta nagrada je zame seveda čudovita, iz malo manj sebične perspektive pa v njej vidim priznanje za vsa krasna dela, ki nastajajo na področju otroške in najstniške literature," lavreatko citira časopis Guardian.

Spodbuda dekletom v znanosti
Predsednik žirije, nekdanji knjigotržnik James Heneage, je zmagovalno knjigo opisal kot "fantastično, napeto branje", ki pa je obenem tudi pomembno literarno delo. "Deloma je detektivska zgodba, deloma grozljivka in deloma zgodovinski roman. Ton je vseskozi skrajno verodostojen - ne samo kot glas 14-letne deklice, ampak tudi glas inteligentne ženske v predominantno moški družbi."

Dogajanje je namreč postavljeno v viktorijansko Anglijo, kjer je veljalo, da je dekleta treba gledati in ne poslušati, kar je še toliko bolj veljalo za majhne deklice. "To je pomembna zgodba, ne samo zato, ker je dobro napisana in premore odlične orise značajev, ampak zato, ker v svojem jedru nosi sporočilo, da obstajajo možnosti za inteligentno dekle, ki ne spada v čas, v katerem se je rodila."

Heneagu se zdi to sporočilo danes enako pomembno, kot bi bilo v 19. stoletju. "Veliko štirinajstletnic se še vedno počuti, kot da niso v stiku. Knjiga briljantno ubesedi, kaj se dogaja v glavi bistre 14-letne punce." Kljub temu je treba povedati, da odločitev žirije ni bila enoglasna, da pa so na koncu le prišli do skupne odločitve.

Nenapovedana zmaga
Razglasitev zmagovalke je kljub vsej tej hvali marsikoga presenetila: stavne hiše so na zmago Hardingove ponujale razmerje 5/1, ker pomeni, da je bila v resnici vse prej kot favoritka. Zmago so napovedovali Andrewu Michaelu Hurleyju, ki je bil nominiran za svoj literarni prvenec The Lonely. Marsikdo je dobre možnosti napovedoval tudi Kate Atkinson in romanu A God in Ruins. Peterico zaokrožita še Don Paterson s pesniško zbirko 40 Sonnets in Andrea Wulf z The Invention of Nature, biografijo znanstvenika Alexandra von Humboldta.

Poleg pettisočaka, ki ga je dobila za zmago v kategoriji mladinske književnosti, Hardingova zdaj dobi še nagrado v vrednosti 30 tisoč funtov. Za resnično nagrado se sicer za večino nagrajencev izkaže skokovit porast prodaje.