Uspavanka je drugi roman francoske pisateljice maroških korenin Leile Slimani, zanj je avtorica prejela prestižno Goncourtovo nagrado. Foto: Mladinska knjiga
Uspavanka je drugi roman francoske pisateljice maroških korenin Leile Slimani, zanj je avtorica prejela prestižno Goncourtovo nagrado. Foto: Mladinska knjiga

Z novostmi je založba obogatila zbirke Kapučino, Krimi in Oddih. Roman Uspavanka je izšel v prvi, z njim pa tudi Farma Joanne Ramos - obe deli se dotikata družine in materinstva. Živi pesek je del zbirke Krimi, zbirka Oddih pa je bogatejša za roman Jojo Moyes Dekle, ki si ga zapustil.

Farma temo razpadanja družine in materinstva postavi v kontekst ekonomskega razpada v sodobnem svetu. Foto: Mladinska knjiga
Farma temo razpadanja družine in materinstva postavi v kontekst ekonomskega razpada v sodobnem svetu. Foto: Mladinska knjiga

Uspavanka je drugi roman francoske pisateljice maroških korenin Leile Slimani, ki je zanj prejela Goncourtovo nagrado. Po besedah urednice Darje Marinšek sta osrednji temi dela starševstvo in materinstvo, z njim pa avtorica postavi ogledalo hipokriziji in moči za prevlado v sodobni družbi.

Kot pravi prevajalka Saša Jerele, ima Uspavanka nastavke kriminalnega romana. Imamo zločin in storilko, ki je znana že na začetku, zato se ob branju bolj sprašujemo o motivih za njeno dejanje. Kar je trilerskega, je manipuliranje z bralcem ter poigravanje z njegovimi občutki, kot celota pa knjiga deluje bolj kot družbeni roman. Odlikuje ga preprost in izčiščen slog, za katerega je značilna tudi svojevrstna eleganca. Kljub svoji komunikativnosti pa je roman zaradi pronicljivosti analize in poigravanja s klišeji primeren tudi za zahtevnega bralca, še dodaja prevajalka.

Farma je prvi roman ameriške pisateljice filipinskih korenin Joanne Ramos, ki po besedah urednice Darje Marinšek temo razpadanja družine in materinstva postavi v kontekst ekonomskega razpada v sodobnem svetu. V precep vzame filipinske priseljenke v ZDA, ki tja prihajajo s sanjami o boljšem življenju za svoje otroke in se zaposlijo kot dojilje, varuške ali negovalke pri premožnih družinah.

Protagonistka je Jane, mlada filipinska mama brez moža in službe, za katero je Farma, kjer mlade ženske rojevajo otroke za premožne Američane, rešitev, da bo lahko svoji hčerki omogočila boljše življenje. Roman je prevedla Alenka Moder Saje.

Dekle, ki si ga zapustil opisuje dve ljubezenski zgodbi, ki ju loči stoletje. Foto: Mladinska knjiga
Dekle, ki si ga zapustil opisuje dve ljubezenski zgodbi, ki ju loči stoletje. Foto: Mladinska knjiga

Po trilogiji Ob tebi, Brez tebe in Samo jaz je Dekle, ki si ga zapustil četrta knjiga britanske pisateljice Jojo Moyes, ki so jo izdali v slovenščini. Tokrat gre za zgodovinski roman, ki vsebuje dve ljubezenski zgodbi.

Po kriminalni zgodbi Živi pesek je Netflix posnel serijo. Foto: Mladinska knjiga
Po kriminalni zgodbi Živi pesek je Netflix posnel serijo. Foto: Mladinska knjiga

Zgodba je postavljena v čas prve svetovne vojne, točneje v leto 1916, ko nemškega komandanta v okupirani Franciji očara portret Sophie Lefevre, ki vodi majhen hotel. Naslikal ga je njen mož, ki se bori na fronti. Ko Sophie izve, da so ga zaprli v zloglasno taborišče, sprejme drzno odločitev. Leta 2006 v Londonu mlada vdova Liv spozna Paula in po dolgem času spet nekoga vzljubi. Ko Paul v njenem domu naleti na sliko, ki jo že dolgo išče in je bila nekoč Sophiejina last, pa se z Liv nenadoma znajdeta na nasprotnih bregovih, so vsebino povzeli pri založbi. Kot pravi prevajalka Kaja Bucik Vavpetič, avtorica obe zgodbi preplete zelo domiselno.

Malin Persson Giolito je za svoj četrti roman Živi pesek prejela več nagrad, tudi tisto za najboljši skandinavski kriminalni roman leta 2017. Po njem romanu je nastala tudi televizijska nadaljevanka, ki je že na ogled na Netflixu. Kot je poudarila, ne gre za klasično kriminalko, ampak bolj družbeni roman. Prevajalka Petra Piber pa je poudarila, da je knjiga, čeprav govori o mladih, ki počnejo najrazličnejše neumnosti, tudi kritika starševske generacije, ki ni odigrala svoje vloge.

Gimnazijo v najprestižnejši stockholmski četrti pretrese množično streljanje. Devet mesecev zatem se začne sodni proces proti osemnajstletni Maji, obtoženi pokola, v katerem sta umrla tudi njen fant Sebastian in najboljša prijateljica Amanda. Zgodba postopoma razpleta, kaj se je dejansko dohajalo v učilnici. Je Maja hladnokrvna morilka ali pa se je po naključju znašla v središču tragedije?