Knjige
(7)
Roman Izbrisana Mihe Mazzinija, ki je leta 2014 izšel pri založbi Goga, pripoveduje zgodbo samske mame Zale - ta v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih, torej da ona in njen novorojenček uradno ne obstajata. Foto: BoBo
Roman je v italijanščini izšel pod naslovom I cancellati, v sklopu festivala pa ga bodo predstavili 13. maja v Hiši Cavazzini. Foto: BoBo
Festival v Vidmu sicer prireja kulturno društvo vicino/lontano. Podpredsednica festivala Franca Rigoni (na fotografiji desno) je na novinarski konferenci povzela njegovo zgodovino. Foto: BoBo

Dodaj v

Na festivalu Blizu/Daleč tudi Mazzini z romanom o izbrisani mami in njenem novorojenčku

Festival Vicino/Lontano - nagrada Terzani: od 10. do 13. maja v Vidmu
7. maj 2018 ob 15:54
Videm - MMC RTV SLO, STA

Slovenski pisatelj Miha Mazzini bo med osrednjimi gosti letošnjega kulturnega festivala Vicino/Lontano - Terzanijeva nagrada, ki bo od 10. do 13. maja potekal v Vidmu. V sklopu festivala bo predstavil svoj roman Izbrisana v italijanskem prevodu, ki je izšel pri založbi Bottega Errante.

V središče letos, na 14. festivalu, postavljajo besedo neravnovesja.

Zgodba o izbrisani mami
Roman Izbrisana, ki je leta 2014 izšel pri založbi Goga, pripoveduje zgodbo samske mame Zale - ta v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih, torej da ona in njen novorojenček uradno ne obstajata.

Roman je glede na same dogodke pravzaprav napisal pozno, je na današnji novinarski konferenci na Italijanskem inštitutu za kulturo v Sloveniji povedal Mazzini. Dogodki, na katere se navezuje, so se namreč zgodili leta 1992, ko je vlada izbrisala dva odstotka prebivalstva. Preden so oškodovani to izvedeli in je zadeva prišla v javnost, pa je trajalo še nekaj let.

Ko je Mazzini o tem bral, si je mislil, da kaj takšnega ni mogoče. Ugibal je, da je nastala napaka, ki bo popravljena, in da se bo o tem zagotovo pisalo. Ker se nič od naštetega ni zgodilo, je ugotovil, da mora zgodbo o tem napisati sam.

Kmalu bo zgodba doživela tudi filmsko premiero
Sprva si je zgodbo zamislil kot film, ker pa s to idejo ni uspel, je napisal roman. "Potem pa se je zgodilo, da je nastal tudi film, ki čaka na premiero," je dodal Mazzini.

Roman je v italijanščini izšel pod naslovom I cancellati, v sklopu festivala pa ga bodo predstavili 13. maja v Hiši Cavazzini. Dogodka se bosta poleg Mazzinija udeležila novinar in pisatelj Gigi Riva, ki je v 90. letih preteklega stoletja sledil vsem balkanskim vojnam in jim posvetil več romanov in filmskih scenarijev, ter odvetnik Andrea Saccucci, ki je za svojo pomoč izbrisanim v Sloveniji prejel evropsko pro bono nagrado za zgledno partnerstvo v javnem interesu.

Založba Bottega Ernate s festivalom sodeluje že nekaj let. Kot je povedal njen predstavnik Alessandro Venier, so svojo dejavnost začeli leta 2013, ko so za založbo Edivicio Editore urejali zbirko Erranti, leta 2015 pa so stopili na samostojno pot. Leta 2017 so začeli izdajati zbirko Estensioni, ki predstavlja avtorje iz Vzhodne Evrope in Balkana, kot tretja je v njej izšla Mazzinijeva knjiga.

Kulturno društvo vicino/lontano
Festival v Vidmu sicer prireja kulturno društvo vicino/lontano. Podpredsednica festivala Franca Rigoni je na novinarski konferenci povzela njegovo zgodovino. Povedala je, da se je festivalska zgodba začela spomladi 2004, ko so se združili meščani Vidma iz različnih okolij in zasnovali festival, s katerim so želeli dogajanje v svetu približati meščanom in okoliškim prebivalcem.

Posebno pozornost namenjajo temi identitet
Ko so sestavljali program prvega festivala, je po svetu že zaokrožila beseda globalizacija, začeli so se tudi močni migrantski tokovi, ki se še danes niso končali. Festival po njenih besedah še danes obravnava makroteme, ki pa, kot je poudarila, vplivajo na naša življenja. Poleg tega posebno pozornost namenjajo temi identitet. V sklopu letošnjega festivala se bo zvrstilo več kot sto dogodkov - srečanj, debat, razstav in predstav, pričakujejo več kot 200 gostov.

Mednarodna literarna nagrada Tiziana Terzanija
V sklopu festivala podeljujejo mednarodno literarno nagrado Tiziana Terzanija v spomin na novinarja in pisatelja Terzanija. Žirija, ki ji predseduje Angela Terzani, je letos za nagrajenca izbrala novinarja in pisatelja Domenica Quirica, avtorja knjige Succede ad Aleppo. Quirico, dopisnik turinskega dnevnika La Stampa, bo tudi protagonist večernega dogodka 12. maja v gledališču Teatro Nuovo Giovanni da Udine.

Med gosti letošnjega festivala pa je Franca Rigoni izpostavila tudi tunizijsko protestno pevko Emel Mathlouthi, ki je dala glas t. i. jasminovi revoluciji.

N. Š.
Prijavi napako
Komentarji
cycoII
# 07.05.2018 ob 18:39
Bravo, Miha. Še migaš:)
ajvard
# 07.05.2018 ob 19:44
edina stvar, ki jo berem na siol.net, so njegove kolumne.
aci7
# 07.05.2018 ob 19:50
Prebral skoraj vsa njegova dela in kolumne.Dober.Edina hiba se mi zdi, da se toliko stvari ponavlja, da bi tudi s tem napolnil eno knjigo.Upam, da bo ta izvirna.Veliko uspeha mu zaželimo!
kingeston
# 08.05.2018 ob 08:37
mazzini legenda. zna nastavit ogledalo, tisto ta umazano
Ljubinica
# 08.05.2018 ob 13:10
Gospoda Mazzinija spoštujem in ga vedno z veseljem prebiram, čeprav se pri tem mnogokrat tudi grenko nasmehnem, ko zadane glavico na žebljico.

Čeprav zgoraj omenjene knjige nisem prebrala, bi na napisano rekla sledeče.
Izbris je za slovensko državo res velik in neprijeten madež. V tematiko se podrobneje ne bom spuščala, se mi je pa ob prebranem vendarle utrnilo nekaj vprašanj.

Glede na to, da g. Mazzini pripada t. i. levi opciji, da je velik zagovornik aktualnih humanitarnih in aktivističnih idej, torej tudi idej "open borders", nihče ni ilegalen, vsi smo državljani sveta ... predvidevam, da bi moral v "izbrisu" videti pravzaprav neko dobro dejanje naše države, saj je protagonistki in njenemu otroku naša država podarila tisto najsvetejše, kar sodobni aktivisti zagovarjajo - neomajno svobodo.
Glede na to, da milijoni ljudi danes mečejo v smeti svoje uradne dokumente in se s tem odrekajo svojim pridobljenim pravicam biti državljan neke države, pripadnik nekega naroda, vere, odrekajo se celo svoji najintimnejši identiteti, kot sta osebno ime in datum rojstva, sodobni aktivisti pa v tem ne vidijo ničesar spornega, prav nasprotno, pri tem jih celo spodbujajo, potem lahko rečemo le, da je od države, ki je poskrbela za izbris, hvalevredno, da človeku tako svobodo podarja že v izhodišču. In s tem ravna celo ekološko (ne porablja odvečnega papirja in posledično ne ustvarja smeti).

Seveda je moj zapis sarkastično provokativen, pa vendar se mi zdi vreden razmisleka.
Predvsem razmisleka o pravicah in dolžnostih, ki jih imamo vsi, tako ljudje kot institucije (država).
Če torej od države zahtevamo, da poskrbi za našo idenetiteto, kaj je torej dolžnost državljana?
Če imaj(m)o državljani pravico, da se samoizbrišemo zaradi lastnih koristi, mar potemtakem nima država istih pravic?

Načelnost, g. Mazzini, načelnost.
slovenkaaaa
# 07.05.2018 ob 19:20
Zelo brihten fant. Zmeraj rada preberem... recimo kolumno o mami, ki svojemu odraslemu sinu lika po 30 srajc, da jo roke bolijo...
Quatebriga
# 07.05.2018 ob 21:47
Minuse dobivate, ker ljudje težko prenašajo resnico o sebi. Večina ga ne mara, ker nam v obraz pove, kakšni smo.
Kazalo