Knjige
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 30 glasov Ocenite to novico!
Niko Grafenauer
S simpozijem, posvečenim opusu Nika Grafenauerja, po besedah Aleša Štegra vračajo dolg slovenski literarni zgodovini, ki do zdaj še ni prevrednotila Grafenauerjevega pesniškega opusa. Foto: Dnevi poezije in vina
Alenka Sottler (ilustracije), Prividi, Niko Grafenauer.
Dušan Šarotar je poudaril vlogo duše v Grafenauerjevi poeziji in dodal, da se duša najlažje izraža skozi poezijo in slikarstvo, zato je pesnik zanj "samotni opazovalec v galeriji besed". Ob tem je tudi poudaril, da Grafenauer v svoji poeziji pogosto omenja slikarje, kot so Rembrandt, Chagall in Goya. (Na fotografiji: Prividi Nika Grafenauerja z ilustracijami Alenke Sottler.) Foto: Alenka Sottler
Niko Grafenauer
Ob sedemdesetletnici Nika Grafenauerja, enega izmed naših bolj pronicljivih mislecev, pesnikov in piscev za otroke, je v zbirki Beletrina v času festivala Dnevi poezije in vina (kjer je bil Niko Grafenauer častni gost) izšla knjiga njegovih zbranih in novih pesmi Diham, da ne zaide zrak, h kateri je priložena tudi zgoščenka z izborom branj Nika Grafenauerja. Foto: MMC RTV SLO
Svetovne pravljice
Niko Grafenauer je med drugim uredil tudi več izborov otroških pesmi, antologijo svetovne ljubezenske lirike Oko in roža, izbor Svetovne pravljice, izbor Kettejevih pesmi idr. Foto: Nova revija
VIDEO
O delu Nika Grafenauerja...

Dodaj v

Niko Grafenauer je to, kar je, ker je pesnik

Simpozij ob literatovi 70-letnici
25. november 2010 ob 17:58
Ljubljana - MMC RTV SLO

Študentska založba je ob 70-letnici, ki jo bo Niko Grafenauer praznoval 5. decembra, priredila simpozij, posvečen ustvarjalčevemu opusu, obenem pa izdala knjigo njegovih zbranih pesmi Diham, da ne zaide zrak.

Na simpoziju, ki je potekal v Cankarjevem domu, so svoje poglede – ali če uporabimo Grafenauerjev izraz 'poziture' – na jubilantov opus predstavili Branko Senegačnik, Dean Komel, Dušan Šarotar, Milena Mileva Blažič, Milček Komelj, Ifigenija Simonovič, Ivo Svetina, Barbara Pogačnik in Aljoša Harlamov. Uvodni nagovor in tudi nadaljnje vodenje pa je pripadlo Alešu Štegru. Vendar se je celotno dogajanje začelo s presenečenjem, ki so ga Grafenauerjevi kolegi pripravili nekdanjemu uredniku Nove revije; 35 piscev je pripravilo in prispevalo svoja razmišljanja o Grafenauerju, ki so jih nato izdali v knjigi Tlak živih ur in za katero je Grafenauer seveda izvedel šele ob prejetju knjige iz rok Nele Malečkar.

Izjemen pri pripravi svojega prispevka pa je bil umetnostni zgodovinar Milček Komelj, ki je sprva pripravil 50 strani dolg spis o anekdotah in drugih lastnih vtisih o Grafenauerju. Tega je potem le delno objavil v zgoraj omenjeni knjigi, sam pa je k že napisanim 50 stranem dodal še 20 novih in vse skupaj izdal ter mu knjižico prav tako predal v Cankarjevem domu.

Iz vrha pesniškega modernizma
A če se povrnemo k pesnikovemu opusu, je ta v 40. letih doživljal dokaj velike zamike med izdajo ene in druge zbirke, kar pa ni okrnilo enotnosti Grafenauerjeve pisave, ki je – kot jo je označil Šteger – poezija impulzije, če je postavljena v opozicijo Šalamunove poezije, ki je pogosto imenovana poezija eksplozije. Prvi izmed referentov pesnik, prevajalec, esejist in urednik Nove revije Branko Senegačnik je v svojem prispevku izhajal predvsem iz lastnih občutij ob branju Štukatur, ki jih je med drugim postavil tudi na sam vrh slovenskega pesniškega modernizma.

Ob tem je še dodal, da s svojim prispevkom ni želel podati prereza Grafenauerjeve poezije, čeprav je ta po njegovem mnenju zelo čutna, v njej pa je otipljivo opazna človekova vsakdanjost, ki pa ne sestopi v banalnost, ampak sprejme realistično odčaranost sveta. Senegačnik je tudi tisti, ki je o Grafenauerju dejal, da je marsikaj, tak, kakršen je, pa je zato, ker je pesnik.

O pesništvu in pesnikovi laži
Sledil je referat z naslovom Da pesniki veliko lažejo ... filozofa Deana Komela, ki pa bi ga pravzaprav lahko imenovali kar sprehod skozi starogrške definicije pesništva, pri tem pa se je ustavil tudi ob dilemi med pesnjenjem in mišljenjem oziroma med poezijo in filozofijo. Kot je na začetku izpostavil Komel, pesniki lažejo, vendar ne lažejo tako, da prenašajo naokrog nekoga, ampak prenesejo naokrog sebe. Komelov prispevek je sicer z vidika literarne vede in filozofije prinesel skupek marsikaj zanimivega in za samo pesništvo temeljnega, s čimer se seveda zadeva tudi ob samega Grafenaureja, ni pa o njegovi poeziji povedal nič konkretnega.

Zadnji prispevek prvega dela simpozija je pripadel Dušanu Šarotarju, ki je izhajal iz raziskovanja oziroma iskanja podobe duše v slovenski poeziji. Pravi, da gre v poeziji predvsem za fenomenologijo duše; za samonikle podobe s sebi lastno resničnostjo, ki jo nato bralec sam poustvari. V Grafenauerjevi poeziji pa se duša izraža skozi poetično podobo, ki pa je pravzaprav zvočna podoba.

Poezija za staro in mlado
Grafenauer je po končanem učiteljišču študiral primerjalno književnost in literarno teorijo, po diplomi pa je več let živel kot samostojni književnik, potem pa je bil urednik za otroško leposlovje pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, glavni urednik revij Problemi in Nova revija ter časopisa Ampak, več let je bil glavni urednik in direktor založbe Nova revija, po upokojitvi 2002 pa je ohranil položaj glavnega urednika založbe.

Iz začetnega, umirjeno modernističnega pesništva (Večer pred prazniki) se je razvijal v idejno radikalnejšo smer, katere problematika se določno nakazuje že v naslovu zbirke (Stiska jezika), zatem pa se je približal čisti liriki v smeri hermetične simbolistične tradicije (artistično izbrušena zbirka sonetov Štukature). Z omenjenimi knjigami pesmi in naslednjima pesniškima zbirkama (Palimpsesti, Izbrisi) je postal eden glavnih predstavnikov slovenskega pesniškega modernizma. Pozornost je vzbudil tudi s svojo teorijo moderne poezije (Kritika in poetika). Veliko je prevajal, zlasti avtorje, ki so blizu njegovemu lastnemu pesniškemu svetu, ter o njih pisal analitične študije (H. M. Enzensberger, G. Benn, F. Hölderlin, R. M. Rilke).

Znan pa je tudi po poeziji za otroke in mladino, s katero sledi slovenski tradiciji tega področja, obenem pa razvija igro kot svobodno pesniško ustvarjalnost, kot recimo v znanem Pedenjpedu, pomembna – z lirerarnega vidika – pa je tudi zbirka mladinskih pesmi Skrivnost.

Lejla Švabič
Prijavi napako
Komentarji
pojsi
# 25.11.2010 ob 20:16
Se mi zdi, da prej pri dnevniku je bil pa trezen. Čisto drug človek. Počakajmo do odmevov.
thorn_bird
# 26.11.2010 ob 08:48
Hmm, jaz sem se pred kakšnim letom udeležila literarnega večera, kjer je tudi sam nastopal. Očitno opit je med branjem prekinjal enega izmed prav tako sodelujočih, na koncu pa ga je javno poniževal, žalil njegovo pisanje, v precej gostilniškem slogu, tako da je tisti drugi odšel z odra skorajda jokajoč. Tako da tu se ne čuti ravno spoštljivosti, galantnosti ... Lahko pa človeka in njegova dejanja žene marsikaj, s tem se strinjam. Vprašanje, kdaj sočustvovati in razumeti in kdaj so stvari storjene iz čiste objestnosti. Najbrž je meja tako ali tako tanka. Hipna prekinitev obupa, nezadovoljstva s sabo, z življenjem, pridobitev samozavesti so stvari, ki lahko človeka pripravijo do precej zlobnih dejanj. "Od samega olajšanja" da so enkrat "kot vsi drugi". Da niso več tako zakompleksani, "znotraj sebe", obremenjeni, da lahko končno usmerijo svojo pozornost tudi na zunanji svet. In takrat povedo tudi kakšno pikro. Preprosto zato, ker jo lahko.
t0039285
# 25.11.2010 ob 19:36
Ko želite vedeti,kakšen bi človek moral biti,poglejte in spoznajte gospoda Nika Grafenauerja ! Ne bom modroval o njegovih delih ! Za to so poklicani drugi ljudje . Rad bi poudaril le njegov spoštljiv odnos do navadnih raznašalcev pizz ! Ne zaradi tega,ker smo dobili res dobro napitnino,temveč zato,ker si v njegovemu odnosu začutil spoštovanje,hvaležnost,galanten pristop pa je dal občutek,da si enakovreden temu velikemu umetniku !
brooko
# 29.11.2010 ob 19:43
@ thorn_bird: Če se nanašaš na branje pesnikov-komparativistov pred letom v Gajotu ... Tisto sesuvanje res ni bilo videti lepo. Ampak huje kot gostilniško obračunavanje z nekom, ki je že kolikor toliko na sceni, se mi je na tem večeru zdelo, da je na afterpartyju sesul študentko- komparativistko, ki je tudi brala pred tem. Kaj mu je vendar naredilo tisto mlado, trudeče se bitje? Ampak v končni fazi - zato, kakšen je Grafenauer danes, so soodgovorni tudi vsi tisti, ki njegovim neokusnim izpadom dajejo podporo - s tem, ko jih tolerirajo in njega trepljajo po ramah. Potem pa pričakujejo, da bodo vsi drugi tolerirali njih same...
Ribiič
# 29.11.2010 ob 10:57
Grafenauer legenda.
sickboy007
# 26.11.2010 ob 12:55
Niko Grafenauer je to, kar je, ker je pijanec in zagrenjenec.
gesan
# 26.11.2010 ob 08:22
Veš, če si umetniške fajte potem je v takem sistemu kot ga živimo večkrat kot ne le stežka ostati trezen. Taki ne živijo od šlatanja keša in iskanja sla v tem ampak jih zanima predvsem resnica in pot v iskanju le tega. Tu pa se vseprevečkrat zatakne prav zaradi sistema takšnega ali drugačnega (do sedaj še nismo "spoznali" razumnega) in posledično ti kar pride, da se ga napiješ...
Modrost pa je v tem, da tudi potemtakem drugim ne povzročaš problemov vsaj takim ne, ki jih tudi tebi niso.
Kazalo