Nekateri člani odbora bi si raje želeli novega zakona, ki bi bil bolj v koraku s časom, vendar novelo podpira predvsem zaradi njene nujnosti, saj je aktualni zakon iz leta 2001. Foto: Goran Rovan
Nekateri člani odbora bi si raje želeli novega zakona, ki bi bil bolj v koraku s časom, vendar novelo podpira predvsem zaradi njene nujnosti, saj je aktualni zakon iz leta 2001. Foto: Goran Rovan
Slišalo se je več opozoril, da člen, ki ureja knjižnično nadomestilo, pozablja na avtorje v zamejstvu, kar je z dopolnilom želela spremeniti opozicijska NSi, a ni bil sprejet.
Slišalo se je več opozoril, da člen, ki ureja knjižnično nadomestilo, pozablja na avtorje v zamejstvu, kar je z dopolnilom želel spremeniti opozicijski NSi, a ni bil sprejet. Foto: BoBo
Julijana Bizjak Mlakar
Po zagotovilih ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar predlagana ureditev ne prinaša nič bistveno novega, saj bo knjižnično nadomestilo enako kot do zdaj urejeno v posebnem pravilniku. Foto: BoBo

Predstavnik Društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot je še enkrat opozoril, da predlagana ureditev nadomestila odstopa od predloga, ki so ga strokovna društva uskladila z Javno agencijo za knjigo (JAK) in ministrstvom za kulturo. Moti ga, da v koalicijskem dopolnilu ni omenjena stroka kot edina pristojna za ugotavljanje kakovostne izvirnosti, ki je merilo za dodelitev knjižničnega nadomestila. Po njihovem predlogu bi JAK del odločanja o nadomestilu lahko prenesel na stanovska društva.

Vir financiranja je časovno nedorečen in arbitraren, zaradi česar je nestabilen, pravi Žabot. Dopolnilo, ki so ga člani odbora tudi sprejeli, omenja le, da se sredstva za knjižnično nadomestilo določijo na posebni proračunski postavki v rednosti najmanj 28 odstotkov od sredstev, ki jih ministrstvo za kulturo namenja splošnim knjižnicam za razvoj knjižnične dejavnosti. Žabot meni, da ni dovolj jasno, na katero leto ali za koliko let je ta odstotek vezan.

"Člen pozablja na avtorje v zamejstvu"
Po Žabotovih besedah bodo slovenski ilustratorji, fotografi in skladatelji iz zamejstva in sveta do te pravice prikrajšani, saj sprejeto dopolnilo določa, da so do knjižničnega nadomestila upravičeni živeči avtorji, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji ali ustvarjajo v slovenščini. Sami so predlagali, da bi to vprašanje rešila normativna datoteka osebnih imen, ki bi identificirala avtorjev jezik. Po besedah direktorja JAK-a Aleša Novaka so tako rešitev želeli, ker sistem Cobiss podatka o stalnem prebivališču avtorjev ne zajema.

Poslanka SMC-ja Anita Koleša je Žabotove pomisleke zavrnila z besedami, da je podrobnejša ureditev knjižničnega nadomestila stvar pravilnika. Glede obsega sredstev se ji zdi razumljivo, da se ta določi z letnim proračunom, normativna datoteka osebnih imen pa se ji ne zdi utemeljena.

Nasprotnega mnenja je Violeta Tomič iz Združene levice, ki prav tako meni, da bi bilo treba vprašanje nadomestila urediti natančneje in čim bolj pravično, pri čemer je kot potencialen zgled navedla Dansko, ki "presega logiko golega štetja izposoj". Pridružila se je tudi stališču, da člen pozablja na avtorje, ki ustvarjajo v zamejstvu, kar je z dopolnilom želel spremeniti opozicijski NSi, a ni bil sprejet.

Podobno je izpostavil tudi predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Aleš Sedmak, poslanec narodnih skupnosti Laszlo Göncz pa vidi rešitev v obrazložitvi, v kateri bi jasno pisalo, da se spodbuja tudi zamejstvo.

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar zagotavlja, da predlagana ureditev ne prinaša nič bistveno novega, saj bo knjižnično nadomestilo enako kot do zdaj urejeno v posebnem pravilniku. Vsega predlaganega pa, tako ministrica, ni bilo mogoče upoštevati glede na mnenje zakonodajnopravne službe in zaradi neskladja z ustavo.