Z uvedbo članarin pred letom dni je Mariborski knjižnici uspelo ustaviti padanje finančnih sredstev za redno delovanje, nakup knjižničnega gradiva in izvajanje programa. Foto: EPA
Z uvedbo članarin pred letom dni je Mariborski knjižnici uspelo ustaviti padanje finančnih sredstev za redno delovanje, nakup knjižničnega gradiva in izvajanje programa. Foto: EPA
Mariborska knjižnica
Nadaljevali bodo tudi prizadevanja za gradnjo nove osrednje enote na Rotovškem trgu, na katero čakajo že več let. Foto: www.mb.sik.si
Mariborska knjižnica
Idejna rešitev za novo knjižnico je bila sicer izbrana že leta 2008, lani so pridobili gradbeno dovoljenje za prvo fazo projekta, ki zajema pritlični del novega objekta, zdaj pa čakajo še na gradbeno dovoljenje za drugo fazo. Foto: Mariborska knjižnica

V Mariborski knjižnici so lani za nabavo knjižničnega gradiva namenili skoraj 19 odstotkov več sredstev kot leta 2012. Celoten lanski proračun je znašal nekaj manj kot 3,9 milijona evrov, s članarinami so od tega pridobili nekaj manj kot 176.000 evrov. Večino sredstev, ki so jih zbrali s članarinami, so namenili nakupu knjižnega gradiva, preostalo pa za nakup informacijsko-komunikacijske in druge knjižnične opreme, vzdrževanje prostorov ter materialne in obratovalne stroške.

Za uvedbo članarine so se v mariborski knjižnici odločili zaradi večkrat zmanjšanega proračuna, ki jim ni omogočal zadostnih sredstev za nakup knjižnega gradiva. Po besedah direktorice Dragice Turjak se je odločitev izkazala za pravilno, saj so s tem zagotovili stabilnejše finančno stanje, hkrati pa je sledilo sedemodstotno zmanjšanje članstva, pričakovali so desetodstotni vsip.
Lani so opazili občuten porast uporabe dostopa na daljavo, in sicer za kar 33 odstotkov, kar je po ocenah Turjakove predvsem posledica slabih prostorskih pogojev, v katerih je knjižnica prisiljena delovati. Letos načrtujejo nakup novega bibliobusa, prenovo spletne strani, prenovo prostorov knjižnic Studenci in Pobrežje, selitev Knjižnice Pekre v primernejše prostore ter odprtje nove enote v Selnici ob Dravi.
Večletno čakanje na gradnjo novih prostorov
Nadaljevali bodo prizadevanja za gradnjo nove osrednje enote na Rotovškem trgu, na katero čakajo že več let. Kot poudarja Turjakova, so prepričani, da bodo lahko svoje poslanstvo v lokalnem okolju izpolnili šele v ustreznih prostorih. Ob tem je navedla podatke izračuna, po katerem vsak evro, vložen v knjižnico, v okolje prinaša štirikratno vrednost.

Idejna rešitev za novo knjižnico je bila izbrana že leta 2008, lani pa so pridobili gradbeno dovoljenje za prvo fazo projekta, ki zajema pritlični del novega objekta, zdaj pa čakajo še na gradbeno dovoljenje za drugo fazo. Arhitekt Rok Žnidaršič je izrazil upanje, da bo to dovoljenje pridobljeno letos spomladi, da bi se tako projekt lahko uvrstil v nacionalni kulturni program in tako kandidiral za evropska sredstva.

Na mariborski občini priznavajo, da je začetek izvedbe investicije, ki se ocenjuje na okoli 22 milijonov evrov, odvisen od zagotovitve ustreznih finančnih virov.
65 obrazov, povezanih s knjižnico
Sicer pa v Mariborski knjižnici letos zaznamujejo 65 let delovanja. Pod že znanim sloganom S knjižnico rastemo so pripravili bogat program. V ospredju predstavitev bo 65 obrazov, ki so povezani s knjižnico. Vsa imena in zbrana gradiva bodo osnova za štajerski spletni biografski leksikon Znani Slovenci, ki je v nastajanju, v drugi polovici leta pa bodo gostili tudi dva tuja uveljavljena literarna gosta.

Ko se dan sprevrže v mesec knjižnice
S prireditvami zunaj knjižničnih prostorov želijo pritegniti širši krog občinstva. Prireditve se bodo zgostile med 6. majem in 5. junijem, ko se bo tradicionalni Dan Mariborske knjižnice podaljšal na mesec dni.
Praznovanje bo prihodnji teden odprl pogovor z direktorico Lutkovnega gledališča Maribor Mojco Redjko, s čimer bodo simbolično ponovno združili instituciji, ki so ju desetletja povezovali skupni prostori. Lutkarji imajo zdaj nove prostore na Lentu, knjižnica nanje še vedno čaka.