Na Bledu se člani PEN-a srečujejo že od leta 1966. Vse skupaj pa se je začelo na pobudo pisateljice in prevajalke Mire Mihelič, tedanje predsednice slovenskega PEN-a. Foto: MMC RTV SLO
Na Bledu se člani PEN-a srečujejo že od leta 1966. Vse skupaj pa se je začelo na pobudo pisateljice in prevajalke Mire Mihelič, tedanje predsednice slovenskega PEN-a. Foto: MMC RTV SLO
Predsednik slovenskega PEN-a Marjan Strojan je na novinarski konferenci pozval k nujnemu razmisleku, kako v polju literature ubežati uniformiranosti. Foto: EPA
V dolgem obdobju se je to mednarodno pisateljsko dogajanje razvilo v pomembno srečevanje sprva še kar lep čas "blokovsko" razdeljenih državljanov, nikakor pa ne tudi "razdeljenih" pisateljev.

Do 28. marca se bo v organizaciji Slovenskega centra PEN odvijalo zgoraj omenjeno srečanje, ki se bo posvečalo globalizaciji kot enem izmed močnih dejavnikov, ki vplivajo tudi na kulturno področje. Blejsko srečanje se je v hotelu Park tradicionalno začelo z literarnim večerom na temo katere izmed slovenskih posebnosti. Letos bo to rezijanska poezija. Po tem dogodku je udeležence letošnjega blejskega PEN-ovega srečanja v hotelu Toplice sprejel slovenski predsednik Danilo Türk.

Globalizacija in googlova knjižnica
Uradni začetek srečanja s prvo okroglo mizo na temo Globalizacija: možnost za vse ali nova kolonizacija za mnoge bo v četrtek, ko bodo zbrani penovci spregovorili o pozitivnih in negativnih plateh pojava, ki nikakor ni rezerviran le za področje tehnologije, gospodarstva in ekonomije. Okroglo mizo bo moderiral Tone Peršak, ki je opomnil, da globalizacija obstaja toliko časa kot civilizacija. Je že res, da se z njo ukinjajo marsikatere razlike, žal pa tudi tiste, ki sicer prispevajo h kulturni pestrosti. Uniformiranost in standardizacija po Peršakovih besedah segata tudi na založniško področje, ko ves svet bere eno načrtovano uspešnico, vse bolj pa se izgubljajo posebnosti nacionalnih literatur.

Popoldanska okrogla miza se bo z naslovom Literatura in globalizacija zadrževala pri podobni temi. Predsednik slovenskega PEN-a Marjan Strojan je na predstavitvi 42. srečanja že nakazal smeri razprave, ki se bo dotaknila tudi projekta velike Googlove digitalne knjižnice, največje po znameniti Aleksandrinski. Kako bo v tej zakladnici predstavljena literatura, ki ni dostopna v angleščini, in kakšno stališče zavzeti do projekta, bosta le dve vprašanji, ki bosta zaposlovali gostujoče pisatelje.

Kaj kali sanje?
Petkova okrogla miza pa bo potekala po okriljem Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN-a, ki ga vodi slovenski predstavnik Edvard Kovač. Mirovniška okrogla miza nosi naslov Mir med dnevnimi in nočnimi sanjami. Idejo za okroglo mizo je dala knjiga Palača sanj letošnjega uglednega gosta blejskega srečanja, albanskega pisatelja, ki živi v Parizu, Ismaila Kadareja. Kadare bo v središču pozornosti tudi zvečer na Ljubljanskem gradu, kjer mu bodo pripravili literarni večer. Sledil bo sprejem, ki ga bo za udeležence srečanja pripravil ljubljanski župan Zoran Janković.

Z Bleda prek Slovenije
Blejsko srečanje bodo popestrila tudi literarna druženja pisateljev po manjših slovenskih krajih, v Grosupljem, Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Trzinu. Prav taki literarni večeri, tako Strojan, PEN-ova srečanja prestavljajo na drugačno, ne le razpravljavsko raven. Sicer pa bo sobotni sestanek Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN-a prinesel novega predsednika "mirovnikov". Slovenski PEN se zavzema, da bi mesto uspelo zadržati Edvardu Kovaču.