Knjige
()
Vinko Möderndorfer
"Brez poezije me ne bi bilo več. S poezijo me je vedno več," je ob izidu svoje nove pesniške zbirke Predanost zapisal Vinko Möderndorfer, ki bo letos dopolnil 60 let. Foto: BoBo
Mraken ali bitje ponoči
Bojan Sedmak, ki je po lastnih besedah začel poezijo pisati šele po 50. letu, se v pesniški zbirki posveča tematiki minljivosti in razmišljanju o odhajanju. Foto: Litera
Pes je mrtev
Okvir romana Boruta Goloba, naslovljenega Pes je mrtev, zarisuje soočanje s smrtjo oziroma minljivostjo. Foto: Litera

Dodaj v

Peterica knjižnih stvaritev iz poletne malhe založbe Litera

Knjižne novosti mariborske založbe
6. julij 2018 ob 21:31
Maribor - MMC RTV SLO, STA

Mariborska založba Litera se ponaša z dejstvom, da so med letošnjimi petimi romani, deležnimi nominacije za kresnika, bili kar trije, ki so izšli pod njenim okriljem. Danes pa je založba predstavila še svojih pet novosti domačih avtorjev.

Ob 60-letnici Vinka Möderndorferja je izšel izbor njegovih ljubezenskih pesmi, poezijo predstavljata tudi Bojan Sedmak in Peter Andrej. Ob teh izdajah pa sta izšla še roman Boruta Goloba in zbirka kratkih zgodb Primoža Sturmana.

"S poezijo me je vedno več."
Za zbirko Predanost je Vinko Möderndorfer pripravil izbor ljubezenskih pesmi, ki jih spremlja besedilo Petra Kolška. Sicer pa avtorjev pesniški opus šteje kar 17 zbirk. Ker bo letos dopolnil 60 let, jih je sprva nameraval izbrati prav toliko, a se je končna matematika izšla drugače. Za ljubezensko poezijo se je, kot je povedal na predstavitvi, odločil, ker se mu zdi, da je je napisal največ, za naslov Predanost pa, ker meni, da je in še vedno vztraja v predanosti pesmi in poeziji. Temu je dodal še lastno razmišljanje o poeziji. "Brez poezije me ne bi bilo več. S poezijo me je vedno več," je med drugim zapisal Möderndorfer.

Pojma minljivosti in odhajanja
V pesniški zbirki Mraken ali bitje ponoči se Bojan Sedmak posveča tematiki minljivosti in razmišljanju o odhajanju. Poezijo je, kot je povedal, začel pisati šele po 50. letu, a zdaj v tem tako uživa, da piše tudi dnevnike in esejistiko. Kot je dodal avtor spremne besede Aljaž Krivec, je ta pesniška zbirka drugačna od njegovih predhodnih, saj prvič vsebuje poezijo v njeni klasični obliki. Zbirka je po njegovem mnenju kot laboratorij, ki raziskuje metafizično, odkriva, kaj je mogoče povedati zgolj in samo s poezijo. Avtor v njej "raziskuje svoj lastni izraz, o čem lahko poezija govori, in s tem vstopa na raven čistokrvne poezije", meni Krivec.

Izbor songov priznanega kantavtorja
Eden najbolj priznanih slovenskih kantavtorjev Peter Andrej, je v knjižici Skozi zvočni zid izdal izbor 35 songov. Glede na količino ustvarjenega – za seboj ima bogato avtorsko avdiografijo, pisanje in ustvarjanje gledaliških in lutkovnih predstav ter muzikalov in še marsikaj – je njegova odločitev za minimalno število songov po oceni pisca spremne besede prej omenjenega Bojana Sedmaka presenetljiva. V songih gre sicer, kot je še zapisal, v veliki meri za kritiko zdajšnje stvarnosti, precej verzov je podkrepljenih tudi s sarkazmom zaradi tega sveta, "ki je za znoret".

Smrt, ki ostaja na površini
Borut Golob svoj roman Pes je mrtev začne s smrtjo, evtanazijo psa, ki ga osrednji romaneskni junak, prvoosebni pripovedovalec, ne pokoplje. Smrt zato ostaja na površini. Okvir romana zarisuje soočanje s smrtjo oziroma minljivostjo. Njegov osrednji protagonist je na začetku štiridesetih, kar je nevidna meja, ko staranje za posameznika ni več abstrakten koncept, ampak konkretno dejstvo. Kot je v spremni besedi zapisala Maša Ogrizek: "A če smrt ostaja na obodu pripovedi, čustva, ki grozijo, da bodo zaradi nje izbruhnila, junak vztrajno potiska pod površje. Strah ga je bolečine, ki lahko preraste v patetiko."

Vprašanja narodnosti in mej
V svoj prvenec Gorica je naša je Primož Sturman vključil 11 kratkih zgodb. Kot je povedal avtor, ki je odraščal v okolici Trsta, je želel ubesediti nekaj, kar so razčlenjevali že zamejski avtorji starejše generacije, kot sta Boris Pahor in Alojz Rebula, in sicer tematiko narodnosti, vendar na "dezintegriran način". Hkrati pa je želel opozoriti na bivanjsko problematiko svoje in še mlajše generacije, ki "nima več oprijemkov, na katere bi se lahko prijeli, čeprav to niti slučajno ni tisto, kar bi si želeli". Avtor v svojih zgodbah predvsem tematizira meje, pa poudarja direktor in glavni urednik založbe Litera Orlando Uršič.

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo