Ker so pesnika in prevajalca Marjana Strojana posamezni deli Shakespearjevih iger nagovorili kot poezija, jih je v mojstrskem ritmu, rimi in besedah na novo poslovenil, te pa dopolnil z lastno poezijo. Foto: BoBo
Ker so pesnika in prevajalca Marjana Strojana posamezni deli Shakespearjevih iger nagovorili kot poezija, jih je v mojstrskem ritmu, rimi in besedah na novo poslovenil, te pa dopolnil z lastno poezijo. Foto: BoBo
Piknik je peto prozno delo Nataše Sukič. Osrednji motiv dela je ljubezenski, govori pa o razhajanju.
Piknik je peto prozno delo Nataše Sukič. Osrednji motiv dela je ljubezenski, govori pa o razhajanju. Foto: Škuc
Dobrih sedem let po avtoričini smrti Mihaele Hojnik in ob 70. obletnici njenega rojstva je izšel izbor njene poezije v knjigi Na kratko.
Dobrih sedem let po avtoričini smrti Mihaele Hojnik in ob 70. obletnici njenega rojstva je izšel izbor njene poezije v knjigi Na kratko. Foto: Mladinska knjiga

Ker so pesnika in prevajalca Strojana posamezni deli Shakespearjevih iger nagovorili kot poezija, jih je v mojstrskem ritmu, rimi in besedah na novo poslovenil. Knjigo je zasnoval iz dveh delov; prvi je namenjen Shakespearju, v drugem, poimenovanem Igre iz pesmi, pa je dodal lastno poezijo, variacije na pesmi iz Shakespearjevih iger. Celotna igra prinaša torej širok pogled na Shakespearjev in Strojanov pesniški svet.


Oddajo Pisave pripravlja Alenka Zor Simoniti, ogledate pa si jo lahko danes ob 23.05 na 1. programu Televizije Slovenija.

Prevedene pesmi Shakespearjevih iger obsegajo ves tematski razpon bardovih dram - od intime do politike in vere, od drhtenja človeške duše do stvari sveta in boja za oblast, od lepote vesolja do majhnosti človeka, absurda in ničevosti življenja. V svoji liriki pa Strojan v ospredje postavlja teme, ki so variacija na Shakespearja in večinoma intimne.

S prevodom Shakespearjevih pesmi iz iger je Marjan Strojan še dopolnil svoj imeniten prevajalski opus - spomnimo se le njegovih prevodov Beowulfa, Chaucerjevih Canterburyjskih povesti, Miltonovega Izgubljenega raja in drugih angleških in ameriških pesnikov, spomni avtorica oddaje Pisave Alenka Zor Simoniti. "Kultiviran in hkrati naraven pesniški jezik, ki ga je izmojstril do popolnosti, bogato besedišče, ritmična, zvočno poudarjena govorica zvenijo v Shakespearjevi maniri, maniri človeka, ki je začaran od jezika, in zna ubesediti vse, vdahniti življenje najbolj konkretnemu in najbolj abstraktnemu, večno novemu. In s to posebno lepoto nas nagovarja tudi Strojanova lastna poezija, njegove Igre iz pesmi."

O nepreračunljivi ljubezni
Shakespeare je v svoji poeziji ustvaril enega najlepših poklonov ljubezni. Ljubezensko čustvo je zanj eno, pa naj bo namenjeno ljubljenemu mladeniču ali skrivnostni temni dami. Homofobija in rasizem doživljata v njegovih sonetih najgloblje zanikanje in tudi po več kot 400 letih nam pesnik še vedno dopoveduje, da je lepota doma v nepreračunljivih čustvih, človečnosti in svobodi. O takšni nepreračunljivi ljubezni piše tudi Nataša Sukič. Roman Piknik je njeno peto delo in prihaja po knjigah kratke proze Desperadosi in nomadi ter Otroci nočnih rož in romanih Molji živijo v prahu ter Kino. Piknik je pripoved o homoerotičnem razmerju, pri čemer je avtoričina pisava v tematiziranju ljubezni univerzalna. "Nataši Sukič je uspelo polnokrvno odslikati kroniko neke ljubezni - ljubezni, ki se iz popolne predanosti in čutne privlačnosti postopoma nagiba v posesivnost, ljubosumje, osamljenost." Osnovni ton daje romanu tesnoba, ki jo včasih premaga tudi svetloba, vendar jo spet kmalu prežene tema nestrpnega okolja. Roman z metaforično, simbolno pisavo nakaže bivanjsko negotovost, spoznanje, da niti v intimi niti v družbenem položaju posameznika ni več prave zanesljivosti, varnosti. "Nataši Sukič je uspelo napisati še eno prepričljivo delo o ljubezni, neizpolnjenosti človeške eksistence, pa tudi o družbeni represiji in tesnobnem položaju posameznika, ki odstopa od večine," razmišlja Alenka Zor Simoniti.

O pristni povezanosti življenja in literature
Mihaela Hojnik sodi med tista literarna imena, ki so sicer manj znana, a bi jih bilo škoda spregledati. Na literarno prizorišče je stopila konec devetdesetih let minulega stoletja kot pesnica, v zadnjem času pa smo jo spoznali tudi kot prozaistko. Pred šestimi leti je izšla njena groteskna in šokantna knjiga kratkih zgodb Maločudnice. Izbor njene izvirne poezije prihaja med bralce dobrih sedem let po avtoričini smrti in ob 70. obletnici njenega rojstva. V zbirko so uvrščene pesmi iz zbirk Slovenska kuharica na Švedskem in Suha usta ter neobjavljene in revijalno objavljene pesmi. Na Švedskem je pesnica živela od leta 1978, kjer je poučevala slovenske otroke, razpetost med obema državama pa se kaže tudi na njenem literarnem ustvarjanju.

V njenih pesmih ima posebno mesto predmetni svet, ki zavlada nad človekom in mu sporoča, da ni krona stvarstva. Pesnica je temno usodnost, pogrezanje v eksistencialno praznino in popolno odtujenost, prepoznavala tudi v človekovem odnosu do narave. Mihaela Hojnik si ni nikoli pripisovala vloge pesnice, ki ve več in čuti globlje od drugih ljudi. Njene pesmi, razbremenjene intelektualnega prestiža, govorijo o pristni povezanosti življenja in literature. V oddaji bo o njih spregovorila avtorica izbora pesmi in spremne besede dr. Ignacija J. Fridl.