Ideologi in oporečniki izpod peresa akademika Janka Kosa in Dva brata, trije svetovi avtorice Monike Žagar sta knjigi, ki na osnovi življenjskih zgodb in osebnih izkušenj prikazujeta nemirni, v marsičem prelomni čas 20. stoletja.

Drugo polovico 20. stoletja je zajel v svoji avtobiografiji akademik dr. Janko Kos, eden naših najvidnejših literarnih zgodovinarjev in teoretikov. V prvem delu avtobiografije, v Umetnikih in meščanih, je profesor Kos popisal svoje zasebno življenje, v drugem delu, v Ideologih in oporečnikih, pa se je posvetil predvsem svojemu javnemu delovanju in s tem izpisal tudi zgodbo o kulturnem in družbenem dogajanju v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem.

V oddaji bo profesor Kos odstrl pogled na vznik oporečništva v petdesetih letih preteklega stoletja. Sam je kot mladi kritik sprva izhajal iz marksizma, a je kmalu postal kritičen do marksistične estetike. Nasprotoval je dogmatizmu v umetnosti in se spuščal v polemiko z marksisti in partijskimi ideologi, predvsem z Borisom Ziherlom. Izpostavljena bosta pomen literarnih revij tistega časa in osebnost Jožeta Pučnika. Janko Kos je kot kritik, esejist in publicist s kolegi podpiral tedanjo mlado književnost in veliko prispeval k uveljavljanju novih estetskih smeri v literaturi.

Avtor osvetli tudi razmere, ki so bile sredi šestdesetih let vzrok za njegovo usmeritev v čisto znanost. Gre za doživeto spominsko – esejistično pisanje, ki sega od živih opisov konkretnih dogodkov in portretiranja posameznih osebnosti do izrisa duha časa in širše refleksije. Ob branju hkrati občutimo, da je knjigo napisal literarni zgodovinar, ki razporeja osebe in dogodke premišljeno, z literarnozgodovinsko roko.

Zgodbe družine Žagar
Ena izmed družinskih zgodb, značilnih za slovensko 20. stoletje, je popisana v romansirani biografiji Dva brata, trije svetovi. Avtorica dr. Monika Žagar pripoveduje o uspešnem družinskem podjetju, o lesni industriji Franjo Žagar s sedežem na Rakeku, ki je bila v času pred drugo svetovno vojno primer naprednega, inovativnega, socialno ozaveščenega podjetništva.

V ospredju je usoda dveh bratov, avtoričinega očeta in strica, ki sta se že v mladosti začela ideološko razhajati, in nasilen odvzem zasebne lastnine in uničenje družinskega podjetja po drugi svetovni vojni. Grenkoba bratovskega razhoda je prikazana brez obtoževanja, z občutkom za različna značaja in za duha časa. Lok pripovedi je kronološko razgiban, sestavljen iz različnih časovnih izsekov in pripovednih perspektiv. Monika Žagar je napisala zgodbo o svoji družini s človeške plati in ustvarila roman o nekem času, prepričljivo odtisnjenem v osebne zgodbe.