Na ministrstvu tudi menijo, da je JAK v času svojega delovanja sicer korektno izvajal naloge, zapisane v zakonu, vendar pa novih, sistemskih rešitev, razvojnih konceptov ni razvil. Nadgradil je le naloge na področju mednarodnega sodelovanja in promocije avtorjev, saj je lahko sam organiziral sodelovanje na sejmih, kar na ministrstvu za kulturo ni bilo mogoče. Foto: EPA
Na ministrstvu tudi menijo, da je JAK v času svojega delovanja sicer korektno izvajal naloge, zapisane v zakonu, vendar pa novih, sistemskih rešitev, razvojnih konceptov ni razvil. Nadgradil je le naloge na področju mednarodnega sodelovanja in promocije avtorjev, saj je lahko sam organiziral sodelovanje na sejmih, kar na ministrstvu za kulturo ni bilo mogoče. Foto: EPA

V sporočilu za javnost so na ministrstvu zapisali, da je še posebej neodgovorno, da se v številnih odzivih, protestnih pismih uslužbencev JAK-a navajajo zavajajoči podatki, ker gre za proračunska sredstva, v katera prispevajo vsi državljani.

Delovna mesta, neproračunska sredstva …
Zapisali so tudi, da zakon o JAK-u, ki je začel veljati leta 2007, našteva naloge agencije, ki jih je 14. Od tega se jih je 13 preneslo na agencijo iz takratnega ministrstva za kulturo. Omenjene naloge je ministrstvo razvilo do te mere, da so bili sploh izpolnjeni vsi razlogi za nastanek agencije. Področje se je namreč od leta 2001 zelo razvilo, postavili so se novi standardi in razvile nove naloge. Na ministrstvu sta se področju knjige posvečala dva uslužbenca, medtem ko so pravne in finančne zadeve urejale druge službe ministrstva za kulturo. Zato je bilo treba za nove zaposlitve agencije pridobiti nova delovna mesta, ki so se zapolnila tik pred prenosom pristojnosti nad knjigo na agencijo.

Štirinajsta, nova in ob sprejemanju zakona o JAK-u v vseh vladnih gradivih izpostavljena nova naloga, pa je skrb za pridobivanje neproračunskih sredstev in drugih virov financiranja za izvajanje strateških usmeritev na področju knjige. Na ministrstvu agenciji priznavajo, da je za določene projekte razvila sodelovanja, v okviru katerih je bil slovenskim literatom omogočen bodisi prevod bodisi druge mednarodne predstavitve ipd. Vendar pa menijo, da je neproračunska sredstva mogoče pridobivati tudi na druge načine.

Kje privarčevati?
Navedek agencije, da se je sodelovanje na mednarodnih sejmih (Frankfurt, Bologna, Leipzig) pocenilo, kot so zapisali v sporočilu za javnost, drži le delno, ne drži pa, da je ministrstvo za kulturo za te projekte porabilo 180.000 evrov, ampak je v letu 2008 po predhodnem razpisu namenilo gospodarski zbornici 141.000 evrov.

"Direktor agencije, gospod Slavko Pregl je v preteklem mesecu imel na ministrstvu tri sestanke, od tega dva z ministrom. Medtem je poslal tudi pojasnila o delovanju Agencije. Vendar pa doslej ministrstvo od Agencije ni prejelo nobenega konkretnega predloga, kako, opremljenega s podatki in argumenti, na kakšen način in kje bi bilo možno privarčevati. Glede na izjavo gospoda direktorja, da 'minister ne ve, direktor pa ve' kje varčevati, bi bilo povsem logično, da direktor s konkretnimi predlogi to tudi predstavi, saj področje najbolje pozna in je zanj tudi odgovoren," na ministrstvu v izjavi za javnost pozivajo k predlogom za varčevanje. Da bi bilo treba nadgraditi in razviti tudi druge naloge na področju knjige, ve najbolje stroka, o kateri na ministrstvu ne dvomijo, da pozna opravljeno delo na področju knjige pred in po ustanovitvi agencije, so še zapisali.