Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo je nikoli (prej) objavljeno besedilo, v katerega središče je Zupan postavil princa Samuma Al Arida, ki je namenjen po idealno žensko iz svojih sanj, kar pa se izkaže za vse prej kot lahek cilj. Foto: Založba Miš
Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo je nikoli (prej) objavljeno besedilo, v katerega središče je Zupan postavil princa Samuma Al Arida, ki je namenjen po idealno žensko iz svojih sanj, kar pa se izkaže za vse prej kot lahek cilj. Foto: Založba Miš
Vitomil Zupan
Zupanova zgodba vsebuje tipične pravljične elemente, hkrati pa je precej kompleksna; avtorjeva jezik in slog zahtevata pozornega bralca. Eksotičen pridih doživetju dodaja tudi nabor arabskega besedišča (podobno kot pri Bartolovem Alamutu, ki je nastal v približno istem času).
Tone Pavček: Juri Muri po Sloveniji
Damijan Stepančič je ilustriral kar tri od petih nominiranih slikanic - a vsako z drugačnim, svojevrstno "analitičnim" pristopom. Foto: Založba Miš

Naziv izvirne slovenske slikanice 2012 oz. nagrado Kristine Brenkove si je letos prislužila Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo Vitomila Zupana, opremljena z ilustracijami Damijana Stepančiča. Slikanica je čisti ustvarjalni presežek, nastal iz intimne potrebe po ljubezenski izpovedi, ki osupne s svojo pripovedno močjo, je zapisala žirija v utemeljitvi nagrade.

Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo je po kakovosti besedila in z Stepančičevimi ilustracijami "velika slikanica, večnostna knjiga, bolj kot otroku namenjena odraslemu naslovniku, pa tudi že mladostniku, ki raziskuje življenje in stopa na zapleteno pot odraslosti", so še ugotovili.

Izid Pravljice o črnem šejku je pravzaprav svojevrsten "čudež": Zupan je pravljico napisal leta 1938, kot novoletno darilo za svojo ljubljeno Niko, pozneje ženo, a ji je tedaj ni uspel izročiti. Ročno izdelano knjižico, ki jo je tudi sam ilustriral, je zvezal z zlato vrvico, jo shranil v škatlico ter jo v času partizanščine nosil s seboj po frontah. Knjižica je nato prišla v roke pesnici in esejistki Ifigeniji Simonović, ki jo je nato izročila v hrambo Narodni in univerzitetni knjižnici ter v prepis založbi Miš.

Pri založbi so k sodelovanju povabili Stepančiča, ki je Zupanovo zgodbo postavil v čas perzijskih miniatur, navdih za ilustracije pa črpal iz kulturne tradicije islama. "Knjiga je v celoti zgledno oblikovana, tudi v smislu funkcionalne berljivosti, besedilo lepo odmeva ob ilustraciji. Prepoznamo logiko oblikovanja, tudi vinjetne ilustracije so imenitne. Žlahten papir je hoteno 'staran', s patino časa, kar nakazuje, da je tekst nastal že pred mnogimi desetletji," še piše v utemeljitvi.

Nagrado bodo danes - na mednarodni dan knjig za otroke - slavnostno podelili v Kulturnem centru Semič.

"Vroče" ime: Damijan Stepančič
Stepančič je prispeval ilustracije še za dve slikanici, ki sta se letos znašli v naboru petih finalistk za izvirno slovensko slikanico 2012 za nagrado Kristine Brenkove. Upodobil je tretji del zgodbe Toneta Pavčka Juri Muri po Sloveniji (Miš) ter Čudežni prstan Petra Svetine (Vodnikova založba (DSKG) : KUD Sodobnost International). Po besedah Maje Gspan, ene izmed žirantk, je mogoče ob primerjavi vseh treh slikanic opaziti, da je Stepančič v svoji risbi vedno drugačen, nikoli klišejski ter da k zgodbam, ki jih ilustrira, vedno pristopi analitično.

Poleg omenjenih sta se med pet nominirank za nagrado uvrstili še slikanica Tista o bolhah Saše Eržen z ilustracijami Jane Urbas (Mladinska knjiga) ter znova obujena slovenska ljudska pravljica Hudičeva volna v priredbi Anje Štefan in z ilustracijami Zvonka Čoha (Mladinska knjiga).

Bralno kulturo dobimo v mladih letih
Predsednik Strokovnega združenja knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Švigelj je spomnil, da nagrado za izvirno slovensko slikanico letos podeljujejo devetič. Z njo želijo opomniti na kakovostna izvirna dela slovenskih avtorjev, ki naj jih starši prebirajo svojim otrokom, saj menijo, da je z razvijanjem bralne kulture treba začeti že v mladih letih. V naboru za letošnjo nagrado je bilo kar 56 izvirnih slovenskih slikanic, o najboljših petih pa so odločali Maja Gspan, Zdravko Papič in predsednica žirije Darja Lavrenčič Vrabec.

Nagradi za najboljšo izvirno slovensko slikanico so šele lani prvič pripojili ime pesnice, dramatičarke, prevajalke in urednice Kristine Brenkove, "matere" legendarne zbirke Čebelica. Švigelj je napovedal, da bo priznanje od prihodnjega leta nosilo naziv nagrada Kristine Brenkove za izvirno slikanico.