Kušarjeva je prebrala esej Kako rezati sanjski kruh, v pogovoru pa je dejala, da je želela svojega bralca spodbuditi k iskanju poetičnega v sebi. Foto: BoBo
Kušarjeva je prebrala esej Kako rezati sanjski kruh, v pogovoru pa je dejala, da je želela svojega bralca spodbuditi k iskanju poetičnega v sebi. Foto: BoBo
Nagrado, ki bo po besedah Alenke Puhar kljub drugačnim napovedim vendarle tudi denarna, bodo izročili v soboto popoldan na Trubarjevi domačiji. Foto: MMC RTV SLO
Meta Kušar, letošnja Rožančeva nagrajenka

Nagrajenka je ob razglasitvi v Cankarjevem domu dejala, da v esejih piše o duhovnem življenju, ki je na neki način nelegalno, podobno kot poezija. Poleg nje so bili za nagrado nominirani še Alojz Uhan, Vinko Ošlak, Milan Dekleva in Jožef Muhovič.

Pramodel za demokracijo
Kušarjeva je izrazila veselje, da je bilo nagrajeno stališče poezije in s tem tudi duše, ki je po njenem mnenju pramodel za demokracijo. "Ni je namreč moči, ki bi se lahko zoperstavila moči v človeku, za katero ta običajno niti ne ve, da jo ima," je poudarila.

Strokovna žirija v sestavi Edvard Kovač (predsednik), Ignacija J. Fridl (podpredsednica), Barbara Pogačnik, Milček Komelj in Miha Pintarič, je v obrazložitvi zapisala, da Meta Kušar skozi razmišljanja o intuiciji, načinih predstavljanja stvarnosti, pomenu družbenega statusa v različnih družbah, načinih spoznanja resnice, identitetnih vzorcih in praksah ter drugih vprašanjih nenehno izprašuje humanistične in eruditske avtoritete, koliko se zavedajo svojih sporočil v dobro skupnega napredka in ohranjanja intrapsihične materije.

Vsa dela izrazito obarvana z osebno noto
Slovesnost je z uvodnim nagovorom odprla predsednica upravnega odbora sklada Alenka Puhar, v nadaljevanju pa je sledilo branje del nominirancev in pogovor, ki ga je z njimi vodila podpredsednica žirije Fridlova.

Žirija je letos izbirala med 22 esejističnimi deli. Po pregledu se je žirija za nagrado za najboljšo esejistično zbirko odločila za dela, v katerih prevladuje avtorski značaj. Ob branju so člani žirije po besedah Fridlove prišli do zanimive ugotovitve, da se večina avtorjev v kriznih časih obrača k osebnim in biografskim tematikam ter k izpovedovanju osebnih stisk.

Za letošnjo Rožančevo nagrado so se poleg nagrajenega potegovala še štiri dela: knjiga esejev Etimologija pozabe Milana Dekleve, Hvalnica rešnjemu telesu Alojza Ihana, delo Jožefa Muhoviča S slikarstvom na štiri oči in eseji Vinka Ošlaka Usode s Koroškega. Vsa izbrana esejistična dela so izrazito obarvana z osebno noto.

Meta Kušar, letošnja Rožančeva nagrajenka