Za njegovo najprepoznavnejše delo velja knjiga Arhipelag Gulag. Obletnice so se v Moskvi spomnili že minuli teden v Bolšoj teatru, v nedeljo pa je na sporedu še koncert.

Stoto obletnico Solženicinovega rojstva so v Bolšoj teatru v petek zaznamovali z uprizoritvijo opere po avtorjevi noveli En dan v življenju Ivana Denisoviča, ki jo je dirigiral njegov sin Ignat.

V ZDA živeči sin bo kot pianist sodeloval tudi na koncertu v nedeljo, 16. decembra, ki ga bo v moskovskem mednarodnem centru za uprizoritvene umetnosti izvedel državni filharmonični orkester Rusije, piše na spletni strani Ignata Solženicina, drugega pisateljevega sina.

Aleksander Solženicin v svojem temeljnem delu Arhipelag Gulag z grenko ironijo pripoveduje o rabljih, ob tem pa izraža globoko sočutje do žrtev komunističnega terorja. Poleg izkušenj groze in ponižanja je opisal tudi primere moralne veličine jetnikov. "Sčasoma mi je postalo jasno, da linija, ki ločuje dobro od slabega, ne poteka med državami, družbenimi razredi in ne med političnimi strankami, temveč poteka skozi vsako človeško srce," je zapisal Solženicin. Delo, ki ga je avtor spisal s pomočjo pričevanj o Stalinovem sistemu zaporov, ki so mu jih posredovali nekdanji zaporniki, je izšlo v treh knjigah med letoma 1973 in 1976.

Sedem let zapora in življenje v izgnanstvu
Pričevanja so Solženicinu, ki je zaradi kritiziranja Stalina tudi sam preživel sedem let zapora, nekdanji zaporniki začeli pošiljati po objavi dela En dan v življenju Ivana Denisoviča ‒ prvem v Sovjetski zvezi, ki je opisovalo življenje v sovjetskem zaporu. Novela je izšla leta 1962.

"Po objavi Ivana Denisoviča mi je pisalo na tisoče nekdanjih zapornikov. Takrat mi je postalo jasno, da mi je usoda naklonila tisto, kar potrebujem. Oni so mi dali material za Arhipelag," je Solženicin povedal v intervjuju nekaj mesecev pred smrtjo leta 2008.

Solženicin se je rodil v Kislovodsku. Študiral je matematiko in fiziko ter pozneje še zgodovino, filozofijo in književnost. Med drugo svetovno vojno je bil častnik. Leta 1945 so ga zaradi lažne obtožbe aretirali in obsodili na osem let kazenskega taborišča, nato pa z družino pregnali v Kazahstan.

V 60. letih minulega stoletja je mednarodno pozornost pritegnil z zavzemanjem za ustvarjalno svobodo in demokracijo. Zaradi izdaj njegovih del na Zahodu so ga leta 1974 aretirali in izgnali iz takratne Sovjetske zveze. Živel je Švici in nato v ZDA, leta 1994 se je vrnil v Rusijo. Nobelovo nagrado je lahko prevzel šele po svojem izgonu iz Sovjetske zveze.

Velja za najpomembnejšega prozaista ruske literature 20. stoletja. Iz njegovega obsežnega literarnega opusa izstopajo še romani Prvi krog (1968), Rakov oddelek (1986) in Avgust 1914 (1971).