Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo RS (JAK), ki je bedela nad slovensko predstavitvijo, je izrazila zadovoljstvo, da so lahko z ne pretirano visokimi sredstvi izpeljali predstavitev, ki je imela precejšen odmev.
Obiskovalci štiridnevnega sejma, na katerem jih je bilo sicer danes že občutno manj, skorajda niso mogli spregledati razstave slovenske ilustracije. Postavljena je bila namreč takoj ob vhodu, na njej pa je bil viden izbor ilustracij, njihovih avtorjev in založnikov.
"Seveda pa nam je pomagalo, da je bila Slovenija častna gostja pol leta pred tem v Frankfurtu, saj smo umeščeni na svetovni zemljevid veliko bolj, kot smo bili prej," je še ocenila direktorica JAK-a.
Vse več prevajalcev zanima slovenščina
Da je Slovenija v zadnjem obdobju dosegla večjo vidnost, je prepričana tudi Martina Kafol iz Založništva tržaškega tiska, ki se je bolonjskega sejma udeležila kot članica prevajalskega natečaja In altre parole (Z drugimi besedami), ki ga na sejmu posvečajo jeziku države častne gostje.
Udeležba na natečaju jo je presenetila, saj se ga je udeležilo 17 kandidatov, ki so prevajalci ali bi radi to postali. S predstavniki drugih italijanskih založb, ki izdajajo vedno več prevodov slovenskih del, pa so ugotavljali, da prevajalcev primanjkuje, in sicer Italijanov, ki bi prevajali iz slovenščine v njihov jezik.
V preteklosti so slovenska dela v italijanščino prevajali pretežno Slovenci, a po oceni Kafol prevodi niso takšni, kakršni nastanejo, ko jih prevajajo tisti, katerih materni jezik je italijanščina.
"Na naših univerzah se študenti učijo jezika, a ne literarnega prevajanja. Ne utegnejo priti do tega. Imamo material, imamo kandidate, ki si želijo to početi, zdaj pa jih je treba izobraziti," je povedala Kafol.
Glede na raziskave je bilo po njenih besedah v zadnjih 20 letih prevedenih več knjig kot v prejšnjih 100 letih. A kot je še ocenila, pogrešajo agente, ki bi prevajalcem in založnikom predstavljali knjige.
Srečanja z avtorji naredijo veliko
Kakšen bo izkupiček častnega gostovanja Slovenije v Bologni, se bo pokazalo čez čas. Ker so bili nekateri slovenski avtorji, ilustratorji in založniki prisotni na sejmu, Stergar verjame, da se jim je s katerimi od tujih založnikov uspelo dogovoriti za avtorske pravice knjig. Temu je bilo namenjeno tudi srečanje med slovenskimi in tujimi založniki.
"Vsako leto je kaj novega," je povedal Matej Nemec iz založbe Morfemplus, ki je že precej povezana s tujino, zlasti z anglosaškim okoljem. Ker pa je bolonjski sejem v vsakem primeru najpomembnejši sejem za otroško literaturo, je izrazil upanje, da bi se razširili še na druge države in druge založbe, morda tudi z Vzhoda.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje