Martina Krpana je napisal Fran Levstik kot spodbudo bistremu in samozavestnemu kmečkemu človeku, stebru slovenstva. Danes skoraj ponarodela pripovedka še vedno navdušuje z nabrušenim jezikom, humornimi prizori in močnim junakom. Foto: Mladinska knjiga
Martina Krpana je napisal Fran Levstik kot spodbudo bistremu in samozavestnemu kmečkemu človeku, stebru slovenstva. Danes skoraj ponarodela pripovedka še vedno navdušuje z nabrušenim jezikom, humornimi prizori in močnim junakom. Foto: Mladinska knjiga
Martin Krpan
Smrekarjeve upodobitve Krpana so polne detajlov; portreti oseb, tudi stranskih likov, so zelo izdelani. Foto: Mladinska knjiga

Posnetke stoletje starih risb je bilo treba restavrirati, porumenel papir in zbledel tuš pa oživiti, je ob predstavitvi slikanice pojasnil likovni urednik Pavle Učakar.

Martin Krpan je v slikaniški obliki prvič izšel pri Novi založbi leta 1917 s črno-belimi ilustracijami Smrekarja. Upodobitev slikanice je bilo v nadaljevanju še več, najbolj prepoznavna pa je upodobitev Toneta Kralja.

Pri Mladinski knjigi, ki je z izjemo izvirne slikanice izdala vse poznejše ponatise, so se odločili, da ob jubileju izdajo slikanico s prvotnimi 12 Smrekarjevimi risbami. V ta namen so optično prebrali originale Smrekarjevih risb, ki jih hranijo v novomeški knjižnici. Originalne risbe so večje od prve izdaje slikanice, zato so tudi za tokratno izdajo izbrali večji format od originalnega, je o slikanici, ki so jo položili v darilno škatlo, pojasnil Učakar.

Vaščan - in "prefrigan" kozmopolit
Po Učakarjevih besedah je bil Smrekar risar, upodobitve Krpana so polne detajlov, portreti oseb, tudi stranskih likov, so zelo izdelani. Krpan je v drugih upodobitvah morda videti bolj neumen in kmečki, toda v resnici ni bil tepec iz neke zakotne vasi. Čeprav je bil doma z vasi, je hodil po svetu in srečeval različne ljudi, svetovljane. Na Smrekarjevih risbah je tako "obut v čevlje in nogavice iz Trsta, nosi pa jih tako po slovensko", je pojasnil Učakar.

Tudi akademik Matjaž Kmecl je poudaril, da v Levstikovi interpretaciji Krpan ni bil neumen, ampak prefrigan. Kot je poudaril, je Levstik, ki je Krpana snoval dalj časa v 19. stoletju in v več različicah, pisal za preprostega človeka, in ne za gospodo. Slovenski jezik je bil po Levstikovem prepričanju lahko le kmečki, saj Slovenci gospode nismo imeli, je pojasnil Kmecl. Na ta način je želel Levstik po Kmeclovih besedah tudi oblikovati slovensko samozavest.

Tako Kmecl kot Učakar pa sta se strinjala, da Martin Krpan, ki je bil pri Mladinski knjigi ponatisnjen v več kot 240.000 izvodih, ni samo slikanica za otroke.

Ob jubileju so v ljubljanski Galeriji Kresija pripravili tudi razstavo Martin Krpan in štiri dame, ki jo poleg Smrekarjevih risb Krpana dopolnjujejo tudi ilustracije Ančke Gošnik Godec, Marlenke Stupica, Lile Prap in Alenke Sottler. Odprtje razstave bo nocoj ob 19.00.