Knjiga, plod večletnega sodelovanja med slovenskimi in nemškimi znanstveniki, je, kot je dejal poznavalec Trubarjevega dela Mihael Glavan, celovit monografski prikaz tega velikega duha.

Zbornik, ki obsega več kot 450 strani, je uredil predsednik komisije za zgodovinopisje v Baden-Württembergu Anton Schindling. Po njegovih besedah Primož Trubar (1508-1586) ni le ena ključnih osebnosti slovenske zgodovine, pomembno vlogo je odigral tudi v zgodovini habsburške monarhije, še posebej v mestu Tübingen, kamor se je izselil. Trubar je zato, kot bi rekli v sodobnem jeziku, "naš sodržavljan z azilantskim ozadjem".

Še Hegla ni na kovancu ...
Ko so Trubarja zaradi njegovih pridig in po zaplembi njegove Cerkovne ordninge izgnali iz Ljubljane, mu, tako Schindling, Tübingen ni nudil le cerkvene zaščite, imel je tudi akademski ugled. Tübingen je sicer v prvi vrsti ponosen na svoje velike ume, kot sta bila pesnik Friedrich Hölderlin in filozof Georg Wilhelm Friedrich Hegel, toda nihče izmed njiju ni upodobljen na evrskem kovancu, niti ni bil navdih za državljanski praznik.

Eden izmed sadov 500-letnice
Zbornik je natančneje predstavil Glavan, avtor pred tremi leti izdanega Trubarjevega albuma in upokojeni predstojnik Rokopisnega oddelka NUK-a, ki je spomnil, da tesno sodelovanje med slovenskimi in nemškimi strokovnjaki sega v leto 2008. Takrat je ob 500-letnici Trubarjevega rojstva v Tübingenu potekal mednarodni simpozij. Od takrat se je število prispevkov še povečalo, v zborniku tako sodeluje 26 avtorjev, med njimi sedem slovenskih.

Trubar: literat, etični reformator ... in svetovljan
Zbornik, obogaten s številnimi fotografijami, obsega več tematskih sklopov, od biografskega, teološkega, pisateljsko-prevajalskega do tistih, ki raziskujejo Trubarjevo širše delovanje, ponujajo ozadje delovanja Habsburške monarhije in prikazujejo celovit Trubarjev profil s spominskimi zapisi.

Po Glavanovem mnenju se Trubarja ne gre spominjati le kot avtorja prve slovenske knjige, Katekizma, temveč tudi kot velikega reformatorja Cerkve in etičnega preroda. Glavan si je pri opisu pomagal z besedami vsestranskega literarnega ustvarjalca Jožeta Javorška, ki je za Trubarja dejal, da so ga določali svetovljanstvo, veselje do življenja in omika.

Predstavitve se je udeležil tudi škof slovenske Evangeličanske cerkve Geza Erniša, ki je prepričan, da Trubar ostaja človek za vse čase. O tem nazadnje priča tudi povezanost med Slovenijo in Nemčijo, med slovenskimi in nemškimi evangeličani. Škof Erniša je izrazil tudi zadovoljstvo, da praznik dan reformacije postaja praznik vseh Slovencev, ne glede na versko, ideološko pripadnost.

Zbrane v Trubarjevi hiši literature, v kateri je za kulturni program poskrbel zbor Pesem tisočerih zvonov, sta nagovorila tudi predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar Viktor Žakelj in ljubljanski podžupan Aleš Čerin.

Trubarjeva Ljubljana
Medtem ko je prvi opozoril, kako mesto Derendigen, kjer je Trubar umrl, postaja vse bolj turistični cilj številnih Slovencev, je Čerin spomnil, da se Ljubljana zelo dobro zaveda Trubarjevega pomena za slovenstvo. Pred nekaj več kot letom je zaživela Trubarjeva hiša literature, preuredili pa so tudi Trg reformacije, kjer zdaj stoji spomenik reformatorjem, delo Luja Vodopivca.