Knjige
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 23 glasov Ocenite to novico!
Zgodbo Beren and Lúthien strokovnjaki opišejo kot "zelo osebno pripoved", ki jo je pisatelj in oxfordski predavatelj spisal po vrnitvi iz bitke pri Somi. Foto: Amazon
Knjigo je ilustriral Alan Lee, oskarjevec, ki je svoj zlati kipec dobil kot član ekipe scenografov pri Vrnitvi kralja (2003), sklepnem delu Gospodarja prstanov. Foto: Amazon

Dodaj v

Tolkienova ljubezenska zgodba po stotih letih v knjigarnah

Beren in Lúthien, ljubimca, ki sta premostila prepad med vilinci in ljudmi
4. junij 2017 ob 16:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

J. R. R. Tolkien je v svojo mitologijo vključil zgodbo o ljubezni med smrtnikom Berenom in vilinko Luthien. Pojavila se je v več njegovih delih, omenjena pa je bila tudi v Gospodarju prstanov. Po stoletju relativne obskurnosti je pripoved končno izšla.

Zgodbo so ob desetletnici pisateljevega dela Hurinova otroka v samostojni knjigi z ilustracijami Alana Leeja izdali pri britanski založbi Harper Collins.

Zgodbo Beren and Lúthien je Tolkien začel pisati okoli leta 1917 in se z njo ukvarjal naslednja tri desetletja. Nadgradil in dodelal jo je pisateljev sin Christopher Tolkien in postala je zelo priljubljena. V legendi se smrtnik Beren zaljubi v nesmrtno vilinko Luthien.

Oče vilinke je nasprotoval njeni zvezi s smrtnikom, zato je Berenu kot pogoj za njeno roko naložil nalogo, za katero je menil, da jo je nemogoče izpolniti. A Beren je bil kos izzivu in je kralju izročil dragulj iz krone Morgotha, Sauronovega gospodarja. Tako sta se zaljubljenca poročila, v zakonu pa se jima je rodil sin Dior, ki je postal kraljev naslednik.

Romanca o Berenu in Luthien je ena izmed legend Starših dni. Med tri velike povesti iz tega sklopa naj bi sodili še zgodba Hurinova otroka ter zgodba o padcu Gondolina.

Navdih za vilinko je bila ljubljena žena
Tolkien je imel zgodbo tako rad, da sta imeni junakov zapisani tudi na nagrobniku, ki si ga pisatelj deli z ljubljeno ženo. Prav ona naj bi bila navdih za lik vilinke. Zgodbo je Tolkien omenil tudi v svojem delu Silmarillion, v katerem je navedel, da so ji vilinci radi prisluhnili, ker sta v nasprotju s temačnimi zgodbami, ki so jih bili vajeni, iz nje sevali svetloba in upanje.

Različica zgodbe je izšla že v Silmarillionu, nova izdaja pa nazorno pojasni, kakšne spremembe je vanjo vnesel Christopher Tolkien oz. kako je njegov oče zgodbo razvijal skozi čas. Ogrodje predstavlja izvorna različica, ki ji je dodal dele v prozi in verzih iz poznejših besedil.

"Razvalina" po vrnitvi iz bitke pri Somi
John Garth, izvedenec za Tolkienovo delo, je za BBC pojasnil, kako je na Tolkienovo pisanje vplivala izkušnja prve svetovne vojne. "Ko se je vrnil s fronte, ves vročičen, je pozimi 1916/17 okreval. V bitki na Somi je izgubil dva najtesnejša prijatelja, zato si lahko mislimo, da je bil psihično prav taka razvalina kot telesno." Med sprehodom po pokrajini vzhodnega Yorkshira sta z ženo nekega dne v letu 1917 zaplesala na jasi, prekriti z belimi cvetlicami - trenutek, ki se malce predrugačen pojavi v ključnem prizoru zgodbe. "Najbrž je občutil radost, za katero je mislil, da je ne bo nikoli več doživel."

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
sifamora
# 04.06.2017 ob 18:54
Tolkien je imel namen napisati tri novele iz vsebine Sillmariliona. Te tri zgodbe so del Sillmarilliona, vendar tam le kot krajši povzetek. Tolkien je veliko o tem napisal, vendar nikoli končal, prav tako kot ni izdal zgodovine sveta (Sillmarilliona). V Sillmarillionu je poglavje, kjer njegov sin, ki je celo knjigo spravil v berljivo celoto, pove kako je le ta nastala. Očitno se je Tolkien veliko ukvarjal z 1. in 2. vekom, napisal veliko kratkih zgodbic - legend, mitov, povesti- o tem obdobju, ki jih je tudi veliko spreminjal. Nekatere je celo pisal v obliki epa, a se mu ni izšlo. Med vsemi temi zgodbicami je le trem namenil obširno zgodbo - Hurinova otroka, Povest o Luthienu in Berenu ter Padec Gondolina. Gre pa za tri ljubezenske zgodbe.

Kot kaže je tudi tule njegov sin iz vsege očetovega materiala spravil skupaj neko berljivo, smiselno celoto.
overlord580
# 04.06.2017 ob 22:12
Informacija o tem, ali bo knjiga izšla pri kakšni slovenski izložbi, bi bila dobrodošla.
sifamora
# 04.06.2017 ob 20:21
V tej noveli je zgodba samo razširjena, bolj osebna. Odnosi so bolje pojasnjeni. V Sillmarillionu je podana sama zgodba, kot nekakšen zgodovinski zapis dogodkov, poročilo. Kar Sillmarillion tudi je.
Če primerjaš Gospodarja prstanov in Sillmarilliona vidiš veliko razliko med obema deloma. Sillmarillion je slabše dodelan in težje berljiv. Ker ga v celoto ni sestavil JRR Tolkien.

Veretno si prebral-a Sillmarillion in tudi Hurinova otroka in lahko primerjaš v čem je razlika.

Morgoth se nekje kuja :)
lemur
# 05.06.2017 ob 00:28
Kako pa kaj Morgoth zadnje cajte?

Olorin I was in the West that was forgotten...

Če kdo, potem ti veš ;)
ms987
# 04.06.2017 ob 22:59
Super novica :)

Sedaj izmed "velikih" Tolkienovih zgodb (če ne upoštevamo množice krajših mitov, zgodbic, legend in poezije) manjka samo še zgodba o padcu Numenorja in Sauronovem vzponu. Upam da nekoč tudi ta zgodba (omenjena je tako v Gospodarju prstanov kot Silmarilionu) doživi samostojno izdajo. Zanimiva je zlasti zato, ker gre v veliki meri za nekakšno antitezo Kraljeve vrnitve - zgodba o propadu mogočnega kraljestva zaradi lastne pokvarjenosti in pohlepa. Ne vem pa, koliko gradiva je Tolkien napisal za to zgodbo ... upam da dovolj.
Alorius
# 04.06.2017 ob 18:59
Dosti lepša in bolj zanimiva je seveda zgodba o Hurinovih otrocih.... in seveda o Hurinu... najmogočnejšemu bojevniku umrljivih ljudi.

Je pa fajn da je prišla v fizični obliki, ampak verjetno je večinsko iz Silmarilliona, je pa ziher še kaj iz rokopisov dodano, kaki pogovori ipd.
hefe
# 04.06.2017 ob 18:27
Ta zgodba je del Sillmariliona. A gre tukaj samo za izvleček tega poglavja, ali je Tolkien napisal tudi samostojno zgodbo?
Olorin
# 04.06.2017 ob 19:59
Kako pa kaj Morgoth zadnje cajte?
sifamora
# 04.06.2017 ob 18:56
* Povest o Luthien in Berenu (in ne Luthienu in Berenu)
pazi_mina
# 04.06.2017 ob 18:03
Teda tolkeina so tudi zmouzli do amena
Kazalo