Knjige
Fran in Frane Milčinski, oče in sin, ki sta zaznamovala novo bero izdaj založbe Sanje. Foto: MMC RTV SLO
       Pravzaprav je katastrofa, da je v obveznem šolskem učnem načrtu ena sama humoreska o Butalcih.       
 Milena Mileva Blažić
Le kdo ne pozna legendarnega Cefizlja, poštenega lopova, ki mu za ovratnik diha butalski policaj? Takole si ju je zamislila ilustratorka Ana Razpotnik Donati. Foto: MMC RTV SLO
       Knjiga je orodje, kot je vedel že Brecht in pred njim Aristotel: če se nekdo ob njej nasmeje, že rešuje svoj problem. Humor Milčinskega, ki se navezuje tudi na izročilo Linharta in Jurčiča - spomnimo se samo na Kozlovsko sodbo v Višnji Gori - vzgaja literaturo socialnega upora. Slovenija pa seveda ne potrebuje upornikov, ampak konformiste ...       
 Milena Mileva Blažić
Gorazd Vahen si je pri ilustriranju Gusarske zadal cilj piratsko ladjo naslikati tako, kakršna bi zares lahko bila. Foto: MMC RTV SLO
"Rešitev" za krvave prizore v Gusarski je Vahen našel tako, da je razbojnike upodobil kot živali, odsekane glave pa kot izdolbene buče, popackane z marmelado. Foto: MMC RTV SLO
       Ves svet je distopija, junakov ni in pesem je v celoti katastrofična. In ob tem absolutna prispodoba za Slovenijo ali pa za Evropo.       
 o Ježkovi pesnitvi Gusarska
Poleg Butalcev je Fran Milčinski s prepletanjem izročila in lastnih dodatkov na papir prelil nekaj antologijskih pripovedk: Desetnico, Poldrugega Martina, Tolovaja Mataja, Kralja Matjaža, Gospoda in hruško ... Foto: MMC RTV SLO
Marsikatero butalsko "lekcijo" velja ponoviti tudi v odraslih letih. Foto: MMC RTV SLO
VIDEO
Izdaje Frana in Franeta M...

Dodaj v

Z Butalci v šolskem sistemu bi vzgajali upornike

Izšle so zbrane pravljice Frana Milčinskega
12. februar 2015 ob 17:28,
zadnji poseg: 12. februar 2015 ob 18:44
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Butalci bi morali soditi v antologijo slovenske, pa tudi svetovne književnosti," ob novi izdaji zbranih pravljic Franeta Milčinskega opozarja strokovnjakinja za mladinsko književnost Milena Mileva Blažić. "Žal pa imamo Slovenci do njih neupravičeno ambivalenten odnos. Lahko bi jih lansirali v svet, podobno kot kakšno človeško ribico."

Pri založbi Sanje so nov sveženj knjig povezali z rdečo nitjo Milčinski: izšle so Zbrane pravljice in pripovedke, vendarle v eni sami knjigi zbrano pripovedništvo Frana Milčinskega, posebej pa še njegova, v slikanico prelita pripoved o Butalskem policaju in Cefizlju, za konec pa še slavna roparska pesnitev Gusarska, delo pisateljevega sina Franeta Milčinskega - Ježka.

Najobsežnejša knjiga v svežnju, naslovljena Fran Milčinski: Zbrane pravljice in pripovedke, prinaša vse doslej znane pravljice Milčinskega: 40 pravljic, 35 humoresk o Butalcih, pa Boriško pripovedko v trinajstih epizodah in 19 zgodb kraljeviča Marka. Zbrala in uredila sta jih Tjaša Koprivec in Rok Zavrtanik. "Naslov svežnja si drzne zmagoslavje. Da je na enem mestu najti zbrane pravljice, zatrjujejo zlate črke," je na koncu knjige pripisala Koprivčeva. "Če kdo postreže z novico, da je na presvetlem svetu pravljica s Franovim podpisom, ki je tukajšnji natis ne beleži, bo urednika najprej obšla groza, nato bosta padla na kolena, zakrilila z rokami in ukresala enoglasen vzklik: Hardun, sreča junaška!"

Nihče izmed naših pisateljev se ni znal približati otrokom s takim "preprostim razumevanjem, ljubeznijo in smehljajočo se dobrodušnostjo kot Fran Milčinski", je že v svoji doktorski disertaciji ugotovila Kristina Brenkova. Širše ga v prostor slovenske književnosti uvršča Milena Mileva Blažić, strokovnjakinja za mladinsko književnost z ljubljanske pedagoške fakultete: "Fran Milčinski nadaljuje literarni kontinuum, ki sega nazaj vse do antičnega mita. Prve pravljice za odrasle so nastale v 15. oz. 16. stoletju, za otroke ob koncu 17. stoletja. Popolnoma naravno je, da je Milčinski iz izročila vzel kakšen motiv - a obenem je imel do tradicije tvorni, ne trpnega pristopa, ki bi mu po domače rekli "copy-paste". Ker je pravljice posodabljal in jim dodajal nove elemente, jim je omogočil novo eksistenco; če tega ne bi počel, bi odmrle. Navezoval se ni le na model slovenske, pač pa evropske, svetovne pravljice. V knjigi so tako zbrane avtorske pravljice."

Milčinski se je še posebej rad naslanjal na narodne pesmi, zaradi česar je tudi jezik njegovih pripovedk še posebej melodičen in literaren. Urednika sta se potrudila, da sta ga pustila tudi v novi izdaji neokrnjenega. "Na osnovi branja njegovih besedil jasno vidimo, da je bil Fran Milčinski nadarjen in izobražen," se strinja Blažićeva. "Eno njegovih glavnih jezikovnih sredstev je ironija. Pravzaprav je katastrofa, da je v obveznem šolskem učnem načrtu ena sama humoreska o Butalcih. Prizadevam si, da bi posamezni neologizmi, ki jih je skoval Milčinski, prišli tudi v SSKJ, navsezadnje so del nacionalne pisne dediščine, ki bi jo morali znati promovirati."

Zakaj še nimamo Butalcev v stripu?
Kaj torej storiti, da bi bil Milčinski za Slovence več kot zgolj mrtva črka na papirju? "Sodobni pogled na slovensko mladinsko književnost mora biti sistemski," pojasni Blažićeva. "Treba je upoštevati ne samo avtorja, bralce in književna besedila, pač pa tudi druge dejavnike: ustanove (knjižnice, šole), trg in repertoar. Zgodbe bi morale biti dostopne tudi kot e-knjige za otroke, lahko bi izšel tudi celoten Milčinski - ali pa vsaj Butalci - v stripu. Opravka imamo namreč s subverzivno mladinsko književnostjo; Mihail Bahtin je o tem govoril v svoji teoriji karnevala. Humor pač imaš ali pa ga nimaš in imajo ga samo nadarjeni avtorji. Knjiga je orodje, kot je vedel že Brecht in pred njim Aristotel: če se nekdo ob njej nasmeje, že rešuje svoj problem. Humor Milčinskega, ki se navezuje tudi na izročilo Linharta in Jurčiča - spomnimo se samo na Kozlovsko sodbo v Višnji Gori - vzgaja literaturo socialnega upora. Slovenija pa seveda ne potrebuje upornikov, ampak konformiste ..." Kaj bi bilo lahko danes namreč bolj aktualnega, kot je pisateljevo smešenje oblasti?

Milčinski je bil tudi v didaktičnem pogledu nič manj kot vizionar, še ugotavlja Blažićeva. "Od petdeset do sto let pred svojim časom je raje vzgajal posredno kot neposredno, kar pomeni, da ni moraliziral. S humorjem je vzpostavljal kritično distanco, obenem pa premore tudi avtoironijo. V šolskem sistemu bi ga morali "inštalirati", če se tako izrazim, po celi vertikali: od otrok v vrtcu pa do osnovne in srednje šole. Potem bi lahko, tako kot on, vzgajali upornike."

"Hop, Cefizelj, te že imam!"
Čeprav je v Zbranih pravljicah in pripovedkah seveda prostor našla tudi tista o Butalskem policaju in Cefizlju, pa je ta obenem samostojno izšla tudi v zbirki Sanjska knjigica, tokrat bogato ilustrirana z risbami Ljubljančanke Ane Razpotnik Donati, ilustratorke mlajše generacije, ki živi in dela v Perugii v Italiji; v ilustracije je tako tudi pri tretji knjižici o Butalcih vnesla drobce italijanske stvarnosti. Lik Cefizlja se navezuje veže na literarno tradicijo, ki ji v svetovni književnosti lahko sledimo vse od Odiseja: pripadnikom nižjega sloja pripisuje domiselnost in iznajdljivost, ki je predstavniki avtoritet običajno ne premorejo; tisti, ki so socialno podrejeni, so tako obenem intelektualno v premoči.

Katastrofična gusarska bitka kot prispodoba za Slovenijo
Gotovo je na mestu v isti sapi omeniti še pesnitev izpod peresa Franovega sina, Franeta Milčinskega - Ježka, "žalostnega klovna" slovenske kulture. Gusarska se je tako globoko zajedla v našo kolektivno zavest, da je prerasla v ponarodelo - spomnimo se samo, da je refren "Heja bumbarasa!" odmeval tudi na protestih pred parlamentom ... V slikanici je pesnitev zaživela s pomočjo ilustracij Gorazda Vahna.

Pesem je v Vahnu vzbudila spomine iz otroških dni, spomine na sedenje ob taborniškem ognju in skrivnosti, ki kukajo iz teme. Predvsem zato je ponudbo za ilustriranje pograbil z obema rokama - in šele nato ugotovil, da naloga sploh ni tako lahka, kot se mu je morda zdelo. Po zavrženem osnutku, dveh je ugotovil, da bo krvoločno morijo - "Pod palubo so zakladi / sedem mrtvih črnih glav,/ v vsaki glavi sedem nožev,/ vsak od nožev je krvav" - lažje prikazal, če bodo gusarji prikupne živali, odrezane glave izdolbene buče in kri ... jagodna marmelada. ("Brkati gusarji preprosto niso funkcionirali.")

Vseeno pa se mu je realizem zdel ključnega pomena: "Silno sem se mučil z risanjem gusarske ladje. Zdelo se mi je, da mora biti taka, kot bi bila v resnici, vključno s tem, kako so zavezane vrvi. Ko sem bil sam majhen, sem ilustracijam vedno verjel, češ da ilustrator gotovo že ve, kaj počne."

Najboljša književna besedila so tista, ki so vedno aktualna, ugotavlja Blažićeva. Že v Ježkovem začetnem verzu "Sredi morja črna vihra" tako lahko razberemo apokaliptično napoved in obenem navezavo na ekspresionistično podobje Srečka Kosovela. Iz makrokozmosa se približamo v mikrokozmos ("Sredi broda črno jadro") in s tem v Slovenijo.

Medbesedilne navezave na Prešerna ("Vname se mesarsko klanje") samo še dodatno pričajo o Ježkovi načitanosti: "Milčinski tudi berejo. Sodobni avtorji več pišejo, kot berejo, še za seboj včasih ne preberejo ..."

Kapitan je po tej interpretaciji prispodoba za vse "patološke narcise, ki vodijo Slovenijo ali se izogibajo Dobu, v Gusarski pa je v resnici ubesedena teorija norca, ki že od Ludvika XIV. dalje ne premore nobene empatije". "Ves svet je distopija, junakov ni, in pesem je v celoti katastrofična. In ob tem absolutna prispodoba za Slovenijo ali pa za Evropo."

Ana Jurc
Prijavi napako
Komentarji
tim sein
# 12.02.2015 ob 17:35
Da se ne bi kdo smejal Butalam in njihovim prebivalcem, prosim...
Nikec3
# 12.02.2015 ob 17:47
Z Butalci v šolskem sistemu bi vzgajali upornike

Upornikov po definiciji ne moreš vzgojit. Uporniki so ljudje, ki se upirajo avtoriteti in sistemu. Iz tega sledi, da je vzgoja upornikov klasično protislovje.
galoper
# 12.02.2015 ob 17:41
Ampak Butalci imajo mesec dni daljše šolsko leto in ne rabijo devetletke, učitelji so polno zaposleni, otroci bolje vzgojeni in kar nekaj denarja več jim ostane. Bi jih posnemali?
tomaz14
# 12.02.2015 ob 19:52
Cefizelj se nikoli ne izgovarja na bolezen, ko mora it v zapor!
luckyss
# 12.02.2015 ob 18:00
"Butalci" nam preveč nastavljajo ogledalo, zato jih tako sramežljivo skrivamo.
Sploh zadnja leta je podobnost te legendarne vasice z našo preljubo državo preveč očitna..
izi07
# 12.02.2015 ob 17:57
Prave Butale je naš šolski sistem temu se pa lahko smejemo:):):)!!!!
Že v prvem razredu en tuj jezik pa še našega ne znamo dobr , učenje 2 tujega jezika v šestem razredu še ene bedarija zraven tukaj komajda znamo slovensko pa že kar dva tuja jezika!
Učenje angleškega jezika z 8 časi namesto , da bi se učili pogovorni jezik v OŠ potem pa ta isti jezik obdelali v srednji šoli bolj podrobno. Tako pa pridemo iz srednje šole gremo v tujino pa debelo gledamo , ko opazimo da ne znamo tudi osnove!! Še ena iz srednje šole.....
Če hočeš bit zdravnik moreš na gimnazijo torej popolni bedaki , ki nimajo osnovnega pojma o človeški anatomiji in niti ene ure prakse gredo potem na zdravstveni fax dočim eden , ki nardi pa medicinsko šolo in ima že veliko prakse in ve vse o anatomiji človeka pa more delat za ta fax 5 predmet in celotno gimnazijsko maturo to je pa res skregan z logiko !!!!!!!!!!
Evo to so BUTALE!!!!!!!!!!!!!
anrom
# 12.02.2015 ob 19:34
Bojijo se ,da bi se marsikdo prepoznal v Butalcih.
janezdolzan
# 12.02.2015 ob 19:27
Hinko Smrekar je najlepše naslikal Butalce
ponosnikmet
# 12.02.2015 ob 17:56
Butale ja...
kingstone
# 12.02.2015 ob 22:46
'butalci' sploh nekako niso književno delo. to smo slovenci, iz mesa in krvi. ne črka v knjigi ki jo beremo, pač pa življenje ki ga živimo...
tomaz14
# 12.02.2015 ob 19:56
Otroci bi bili lepše vzgojeni, če bi Butalce predelali v šoli. Iz Butalcev pride ven vsaj zdrava kmečka pamet. Iz sedanjega šolskega sistema, pride večina invalidov nesposobnih za osnovno preživetje.
Ali drugače.Kaj ti rabi kvantna fizika, ko ne znaš prečkat ceste.
Kajzer Franz
# 12.02.2015 ob 19:55
Upornikov po definiciji ne moreš vzgojit. Uporniki so ljudje, ki se upirajo avtoriteti in sistemu. Iz tega sledi, da je vzgoja upornikov klasično protislovje.

če je z uporniki mišljeno razmišlajjoči ljudje, ki stojijo za svojimi ideali, čeprav to pomeni nekonformizem.. je take ljudi možno vzgojiti

ampak seveda ne na ideološki način
Stanislav Sivec
# 14.02.2015 ob 12:16
Za večino...
Stanislav Sivec
# 14.02.2015 ob 12:13
Se pa končno tudi pamet v Butale vrnila!
Kazalo