V resnici nove meritve niso zares tragične. Gre za bolj ali manj droben popravek nekaj centimetrov. Vodja arhiva kölnske katedrale Klaus Hardening je sporočil, da je po zadnjih meritvah severni stolp visok 157,16 metra oziroma da 'so ga znižali' za 20 centimetrov, višino južnega stolpa pa so znižali za 9 centimetrov oziroma na 157,22 metra. Višji od kölnske katedrale sta sicer katedrala v Ulmu, katere višji izmed obeh stolpov se vzpenja do 161,53 metra, le nekaj centimetrov višja od kölnske pa je novodobna oziroma med letoma 1985 in 1988 v Slonokoščeni obali zgrajena katedrala s stolpom, visokim 158 metrov.
Po drugi strani pa nove meritve dokazujejo, da je kölnska katedrala izredno kakovostna stavba. Predsednik društva za gradnjo katedrale Michael H. G. Hoffmann, ki so ga leta 1842 ustanovili z namenom spodbuditi dokončanje gradnje kölnske katedrale, meni, da je tako majhno 'skrčenje' katedrale prava senzacija. Glede na prve meritve stolpov, sta se ta dva pravzaprav skrčila le za štiri centimetre: "Osupljiv in izreden uspeh!"
Več kot 600 let gradnje
Zgodovina kölnske katedrale je sicer zares osupljiva. Njen temeljni kamen so položili leta 1248. Po nekaj več kot dveh stoletjih intenzivne gradnje so Kölnčani od začetka 16. stoletja naprej katedralo vedno bolj zanemarjali. Poziv Josepha Görresa v svojem časopisu Reinischer Merkur - Napoleon je časopis imenoval peta sovražna sila Francije - pozval k dokončanju katedrale, a je bilo njegov poziv treba brati v kontekstu nemškega boja zoper napoleonsko Francijo in boja za združeno Nemčijo. Görres, sicer zagovornik velikonemškega načrta, je katedralo videl kot simbol moči nemškega naroda. Dokončanje katedrale je potem vodilo že omenjeno društvo za gradnjo katedrale (Zentral-Dombau-Verein) in zgradba je bila končno dokončana leta 1880. Katedrala je bila tedaj najvišja zgradba na svetu. Tega slovesa ne bi izgubila tudi, če so se pri meritvah zmotili za več kot meter.