Jackson Pollock: Bela svetloba. Foto: EPA
Jackson Pollock: Bela svetloba. Foto: EPA
Delo Jacksona Pollocka
Jackson Pollock je leta 1943 še risal, ne le zlival barvo na platno. Foto: EPA
Naslovna stran Kopitarjeve slovnice.
Fernando Arrabal. Foto: EPA

Njegovo ustvarjanje je posledica več vplivov, najbolj pa je na njegovo ustvarjanje vplival obisk razstave Picassovih del in del nadrealistične umetnosti, medtem ko se je na začetku svoje kariere ameriški umetnik učil od slikarjev, kot sta bila Orozco in Diego Rivera. Navdihoval se je tudi pri mehiških muralistih.

Leta 1912 rojeni umetnik je imel svojo prvo samostojno razstavo leta 1943, ko mu je prostor ponudila galerija Peggy Guggenheim Art of this Century. Na njej je bilo že mogoče videti, kako je na Pollocka vplivala Jungova teorija o primitivnih arhetipih, s katero se je seznanil med zdravljenjem depresije, ki ga je mučila več let.

Njegovo ustvarjanje se je dramatično spremenilo leta 1947, ko je platno s stojala položil na tla, čopič pa je namesto za nanašanje barve in slikanje podob uporabljal le še za usmerjanje curka barve na platno. Prav Pollock namreč velja za "izumitelja" tehnike, s katero slikar barvo zliva na platno. Ta tehnika naj bi veljala za predhodnico t. i. akcijskega slikanja. Ko je praktično odvrgel čopič, je postavil pred izziv zahodnjaško definicijo slikarstva, namesto s prsti in zapestjem pa je slikal s celim telesom.

Po letu 1951 je na svoja platna zlival v glavnem le še temnejše barve, pogosto le še črno, nanje pa je začel uvajati tudi figurativne elemente. Iz umetniških galerij se je vedno bolj selil v komercialne, v katerih so zbiratelji zahtevali vedno več njegovih del, zaradi česar se je njegova potreba po alkoholu le še povečevala, in ko je 11. avgusta 1956 pijan sedel za volan, vožnje ni preživel.

1747 se je v Breznici na Gorenjskem rodil slovenski slikar Valentin Janša. Janša je postal celo učiteljski pristav na dunajski slikarski akademiji. Umrl je leta 1818.

1844 je na Dunaju umrl slovenski jezikoslovec in učenjak Jernej Kopitar. Po končani šoli je postal domači učitelj v hiši sestre Žige Zoisa, pozneje je postal njegov tajnik, knjižničar in varuh mineraloških zbirk. Po vzoru Dobrovskega se je lotil slovenske slovnice, ki je izšla leta 1809 z naslovom Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steyemark (Slovnica slovenskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem), velja pa za našo prvo moderno znanstveno slovnico. Dve leti pozneje se je odpravil na študij prava na Dunaj, kjer je navezal stike z Vukom Stefanovićem Karadžićem in mu pomagal pri nastajanju srbske slovnice in slovarja.

Ukvarjal se je tudi z reformo slovenskega črkopisa, bil je naklonjen Dajnku in Metelku. Leta 1833 se je vpletel v “črkarsko pravdo” in ostro napadel Čopa ter poskušal preprečiti izid četrtega zvezka Čbelice. Rodil se je 21. avgusta 1780.

1921 se je rodil ameriški pisatelj in zgodovinar Alex Palmer Haley.

1924 se je v severni steni Triglava smrtno ponesrečil slovenski alpinist in pisatelj Klement Jug, ki je bil propagator in ideolog modernega alpinizma.

1932 se je rodil španski pisatelj, pesnik, dramatik, scenarist in filmski režiser Fernando Arrabal.

1937 je umrla ameriška pisateljica Edith Newbold Jones, bolj znana kot Edith Wharton.

1942 je umrl slovenski pisatelj Tone Čufar.

1953 je umrl slovenski pisatelj Janko Mlakar.

1958 je umrl slovenski slikar Ivan Čargo.

1966 se je rodil argentinski pianist in skladatelj Juan María Solare.