Vaša ocena: 
Ocena 3,7 od 15 glasov
Ocenite to novico!
Tiranozaver je nedvomno eden izmed vrhuncev letošnjega Liffa, a režijski prvenec Paddyja Considina človeka izčrpa in mu povzroča več nelagodja kot sproščene filmske zabave.
To takoj precej nazorno pokaže prvi prizor, v katerem naš (anti)junak Joseph do smrti zbrca lastnega psa. A od tu gre lahko še navzdol.
Tiranozaver je zgodba o dveh osamljenih, zlomljenih ljudeh, ki ju združi naključje, povezuje pa življenjska stiska, nesreča, beda ter ujetost njega v lastno nasilno naravo in ujetost nje v moževo maltretiranje. Joseph (Peter Mullan; Sestre magdalenke, My Name is Joe) je brezposelni vdovec, ki se vdaja alkoholu, in je ohromljen z lastnim eksplozivnim temperamentom in divjim besom.
Hannah (Olivia Colman; britanska serija Peep Show) je na prvi pogled Josephovo nasprotje - krščanska ženska iz ugledne družine, ki dela v človekoljubni trgovini, zdi se srečna in notranje izpolnjena.
"Ljudi, kot si ti, sem spoznaval celo življenje. Dobričine, ki vidijo samo dobro, pečejo torte. Nimaš pojma o resničnem življenju," ji zabrusi Joseph potem, ko mu skuša ona pomagati. In ko mu kot rešitev ponudi molitev: "Ne potrebujem očka. Imel sem očka, pa je bil pizda. Bog pa je pizda, ki mu tega še nihče ni povedal."
Netipično prijateljstvo
A kljub temu se med parom rodi nerodno "prijateljstvo". Bi bila lahko prav Hannah angel varuh za Josepha, rešilna bitka, ki bi zmogla ukrotiti njegovo jezo in mu podariti občutek topline, dobrote in sprejetosti? Toda počasi začnejo prihajati na dan tudi njene skrivnosti - podrobnosti njenega odnosa z nasilnim možem (Eddie Marsan; Happy Go Lucky) - in povsem nepričakovano se Joseph znajde v položaju njenega vira opore in tolažbe.
"Ob tebi se počutim varno," mu reče Hannah. "Nobeden ni varen z mano," ji odgovori on. V kakšnem drugačnem filmu bi Josepha gladko označili za negativca - film začne s smrtonosno brco psa v afektu (ni ravno način za narediti najboljši prvi vtis na rahločutne gledalce, od katerih številne nasilje nad psom pretrese nerazložljivo bolj kot tisto nad nemočno žensko, denimo), konča pa ga z bolj premišljenim pokončanjem sosedovega psa.
Joseph izbruhne brez očitnega vzroka, kriči, razbija, ustrahuje, spravi se nad preglasne mulce v pubu, ob živce ga spravi preglasni pasji lajež, svojo pokojno precej obilno ženo je "ljubeče" klical "tiranozaver".
A Hannah, katere nasilni mož urinira po njej in vtika steklo v njeno nožnico, je vajena hujšega. In tudi dekle tako uglednega porekla točno razume, kam lahko pripelje strgan živec. "Ne poznaš me, pojma nimaš, kako mi je bilo," zakriči Hannah na Josepha v še enem izmed obratov vlog med razvojem zgodbe, ki jo prikaže v ... ne ravno najbolj krščanski luči in dokaže, da nasilje lahko obrodi le nasilje. A tudi Joseph pokaže svojo nežnejšo, svetlejšo plat - zlasti v odnosu do sosedovega fantka in umirajočega prijatelja.
Izjemne predstave
Z odličnim scenarijem (za njim prav tako stoji Irec Considine, primarno igralec) in izjemnimi predstavami Mullana in Colemanove režiserju uspe prikazati vso večplastnost človeške narave, kjer nihče izmed obeh protagonistov ni črno-bel lik. Prvi vtis ni nujno pravi - za lepo fasado se dogaja srhljivka, varen objem in odrešitev pa lahko najdeš pri človeku, od katerega bi to najmanj pričakoval.
Tiranozaver je v bistvu zelo naturalistično, zelo grobo delo, ki prek študije moške jeze, ki dela zveze disfunkcionalne, in pogumnega raziskovanja najtemnejših globin človeške duše v ospredje postavlja temeljno človeško potrebo po tkanju globokih medčloveških vezi.
Ocena: + 4; piše: Kaja Sajovic
Kakšna lucidna ugotovitev ... Pa saj filmi niso samo hollywoodski zabavni eskapizmi!