Pred premiero predstave Jugoslavija, moja dežela je o nacionalizmu v oddaji NagLas! spregovoril režiser Ivica Buljan. Foto: SNG Drama Ljubljana
Pred premiero predstave Jugoslavija, moja dežela je o nacionalizmu v oddaji NagLas! spregovoril režiser Ivica Buljan. Foto: SNG Drama Ljubljana

To, kar smo danes tukaj igrali, ni bilo naključje. Vsi to tematiko poznajo, vendar se bodo redko soočili s tem, da jo gledajo neposredno.

Dalibor Samac, Zveza srbskih društev Slovenije, nastopajoči v predstavi Ena kost
Gledališče zatiranih deluje na način, da občinstvo predlaga in odigra na odru različne ukrepe, ki bi izboljšali razmere na področju diskriminacije. Foto: Pina
Nastopajoči so pripadniki različnih narodov z območja nekdanjega SFRJ-ja, ki so na odru uprizorili primere diskriminacije iz resničnega življenja. Foto: Pina

V svetu je Boal znan po t. i. gledališču zatiranega, za predstavo po njegovih principih pa so se odločili v Kulturno-izobraževalnem društvu Pina iz Kopra, ki je nosilec tovrstnega projekta. Kot dramskega mentorja so povabili dramsko pedagoginjo iz Zagreba Ivano Marijančić.

O tem, zakaj francoščina lažje prenaša posege govorcev iz drugih kultur od slovenščine ter kako nacionalizem škoduje zdravju, je v oddaji NaGlas! spregovoril Ivica Buljan, ki v SNG Drama Ljubljana režira predstavo Jugoslavija, moja dežela. NaGlas! je na programu danes ob 14.20 na TVS. Dostopen je tudi v 4D-arhivu MMC-ja.

Kdo je zatiran v Sloveniji?
V predstavi sodelujejo pripadniki narodov nekdanjega SFRJ-ja iz Kopra, ki so se zbrali, da na odru prikažejo nekatere oblike diskriminacije, s katero se kot pripadniki narodnih skupnosti srečujejo. Podpredsednik izvršnega odbora Zveze srbskih društev Dalibor Samac razlaga: "To, kar smo danes tukaj igrali, ni bilo naključje. Vsi to tematiko poznajo, vendar se bodo redko soočili s tem, da jo gledajo neposredno."

Primera zatiranja
Tokrat so na odru prikazali dva primera zatiranja: kulturno društvo, ki ima veliko članov, ampak nima nobenega ustreznega prostora, v katerem bi izvajalo svoj program, lokalna skupnost pa zanj nima nobenega posluha. Drugi problem je predlagala Miomirka Popović Kramperšek - to je problem o njenem sinu, ki so mu v petem razredu namesto odličnega zaključili prav dober uspeh, in to zato, kot je dejala Miomirka, ker je učiteljica začutila, da doma ne govori slovensko.

Učiteljica določa materi, kako naj se pogovarja s sinom
Čeprav je mati poskusila zagovarjati svoja stališča, ji učiteljica najprej ni ponudila niti pet minut svojega časa za pogovor. Ko sta se po dolgotrajnem vztrajanju le dogovorili za pogovor, je Miomirka od učiteljice slišala ta stavek: "Naredite sebi in svojemu sinu uslugo in govorite z njim slovensko."

Glas občinstva šteje
V predstavi se je občinstvo odločilo obravnavati primer učiteljice. Gledališče zatiranih deluje na način, da občinstvo predlaga in odigra na odru različne ukrepe, ki bi izboljšali situacijo.
Mirna Buić iz Pine pojasnjuje: "Od občinstva se seveda zahteva, da ni dejansko samo občinstvo, ampak da sooblikuje igro in s tem, da vsaj na določen način vpliva na lokalno okolje: s predlogi, izboljšavami določenih situacij, s predlogi zakona … "
Občinstvo se je odzvalo ognjevito; učiteljici so grozili z odpovedjo, pošiljali so jo na različna izobraževanja na lastne stroške ali pa na stroške države. In kaj od tega drži?
Vloga pravnikov
Poleg občinstva na predstavi sodelujejo tudi pravniki iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic Piran, ki imajo nalogo, da predloge občinstva, ki se izkažejo za učinkovite, oblikujejo v pravni jezik. Na ta način problemi kot tudi morebitne rešitve postanejo bolj prepoznavne v družbi. Mirna Buić: "S temi predlogi bomo šli na občine in vsaj na lokalni ravni poskušali doseči, da se vsaj razpravlja, če že ne sprejme določene spremembe."
Ali se bo kaj spremenilo tudi v Sloveniji?
Igralci soustvarjalci v predstavi Ena kost ali, seveda, enakost si prizadevajo, da se vsaj pred zakonom in s pomočjo zakona odpravijo razlike med ljudmi, ki so ne glede na jezik ali narodnost prebivalci Slovenije. Gledališče zatiranih je na ta način že premikalo meje zakona v Kanadi, Braziliji in Veliki Britaniji, zakaj se ne bi tudi v Sloveniji?

To, kar smo danes tukaj igrali, ni bilo naključje. Vsi to tematiko poznajo, vendar se bodo redko soočili s tem, da jo gledajo neposredno.

Dalibor Samac, Zveza srbskih društev Slovenije, nastopajoči v predstavi Ena kost