Srečko Kosovel (18. marec 1904–27. maj 1926). Foto: Radio Koper
Srečko Kosovel (18. marec 1904–27. maj 1926). Foto: Radio Koper

Srečko Kosovel je kljub svojemu le 22 let dolgemu življenju pustil neizbrisen pečat v slovenskem pesništvu, dejaven je bil tudi kot kritik in publicist. Sicer pa se njegovo ustvarjanje razteza na področja tradicionalne in avantgardne lirike, impresionizma, ekspresionizma, futurizma, zenitizma in konstruktivizma.

Sorodna novica Kosovela so si zmeraj lastili levi in desni, sam pa si ni želel natakniti "dogmatskih cokel"

Pri Kosovelovih je vladalo veliko zanimanje za umetnost
Kosovel se je rodil v Sežani, vendar se je družina kmalu po njegovem rojstvu preselila v Pliskovico, leta 1908 pa v Tomaj, kjer so živeli v šoli. Znano je, da je bilo v družini veliko zanimanja za umetnost. Svoj prvi spis je 11-letni Kosovel objavil v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje Trst.

Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na realko v Ljubljani, kjer je začel sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih. Izdajati je začel tudi tiskan dijaški list Lepa Vida in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti.

Maturi leta 1922 je sledila odločitev za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob sodelovanju z različnimi literarnimi in drugimi revijami je pripravljal tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla v času njegovega življenja.

Srečko Kosovel: Kons 3. Foto: Wikipedia Commons
Srečko Kosovel: Kons 3. Foto: Wikipedia Commons

Ideja o osebni in kolektivni apokalipsi
Kosovel je sprva pesnil pod vplivom moderne, prevladujoči motivi v njegovih pesmih so kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom. Najobsežnejši del njegovega pesniškega opusa govori o Krasu, zaradi česar ga imenujejo tudi "lirik Krasa". Nato je prešel v ekspresionizem in razvil vizionarno, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi.

Avgust Černigoj je izdelal verjetno najslavnejši portret Srečka Kosovela, ki ga ima v logotipu tudi Kosovelova knjižnica. Foto: Arhiv NUK-a
Avgust Černigoj je izdelal verjetno najslavnejši portret Srečka Kosovela, ki ga ima v logotipu tudi Kosovelova knjižnica. Foto: Arhiv NUK-a

V kraškem okolju je spomin na Kosovela še prav posebej zelo živ in močno navzoč, pravi direktorica Kosovelove knjižnice Magdalena Svetina Terčon. "Lahko rečem, da vsakodnevno dihamo z njim, zlasti na Sežanskem, saj se po njem imenujejo vsi pomembni zavodi, od Kosovelove knjižnice do Kosovelovega doma, osnovna in srednja šola, imamo Kosovelovo domačijo v Tomaju, na Ljudski univerzi v Sežani pa je javnosti na ogled Kosovelova spominska soba."

Kosovelova aktualnost, ki ne mine
"Mislim si, da je v teh časih še bolj aktualen kot v času, v katerem je živel v svojem kratkem življenjskem obdobju. Njegova avantgarda v današnjem času živi in je tudi potrebna, njegove pesmi takrat niso pomenile toliko, kot pomenijo danes. Pesnik je namreč živel v obdobju, ko je bila miselnost vendarle dokaj tradicionalna," je še dejala direktorica Kosovelove knjižnice.

Prepričana je, da bi bil danes, če bi zdaj živel, med mladimi zelo priljubljen, saj je bil "ravno takšen, kot so mladi danes, ki so radovedni, znajo biti ustvarjalni in iščejo poti, da iz tistega intimnega in individualnega sveta vendarle želijo biti prepoznavni tudi v družbenem okolju". Po mnenju Magdalene Svetine Terčon je najpomembneje, da vsi ti javni zavodi tudi medsebojno sodelujejo, tako kot bi si verjetno želel pesnik Krasa.

Srečko Kosovel je umrl za posledicami meningitisa 27. maja 1922.