Izhodišče gledališkega dogodka Melanholični croquis je melanholija, ki jo občutimo ob branju novele Smrt v Benetkah, delu velikega nemškega klasika Thomasa Manna, po katerem je italijanski gledališki, operni in filmski režiser Luchino Visconti leta 1971 posnel istoimenski film. Foto: Spletna stran predstave
Izhodišče gledališkega dogodka Melanholični croquis je melanholija, ki jo občutimo ob branju novele Smrt v Benetkah, delu velikega nemškega klasika Thomasa Manna, po katerem je italijanski gledališki, operni in filmski režiser Luchino Visconti leta 1971 posnel istoimenski film. Foto: Spletna stran predstave

Kroki je po definiciji hitra arhitekturna skica. Izhajam iz arhitekturnih skic, ki so zelo premišljene poteze znotraj vedute, pogleda; prepoznavne črte, ki gledalcu v osnovnih potezah pojasnijo celotno zgodbo.

Matej Filipčič v oddaji Proti etru
Novela Thomasa Manna je delno avtobiografska, kar razkrivajo njegovi osebni dnevniki, govori pa o Gustavu von Aschenbachu, osamljenem, melanholičnem, umirajočem komponistu, ki pripotuje v Benetke, da bi si v miru odpočil po nizu osebnih pretresov. Foto: Wikipedija

Štiri temeljne veje bodo upodobili Romana Šalehar kot Melanholija, Jožica Avbelj kot Filozofija, Boris Cavazza kot Umetnost in Urban Kordeš kot Znanost. Za izhodišče dogodka je režiser Matej Filipčič vzel melanholične občutke, ki prevevajo bralca ob branju Mannove novele Smrt v Benetkah, to pa je še povezal s kognitivno znanostjo v psihologiji, ki melanholične občutke raziskuje, in tudi v predstavo samo vpeljal nekaj tovrstnega raziskovanja. Kot pravi, gre za poskus oblikovanja novega žanra, ki ju povezuje, obenem pa odpira vprašanja, kot so: kaj je melanholija za družbo in posameznika, je to pot v uničenje ali kreacijo.

Z melanholijo je prežeta vsa zgodovina človeštva. Nekoč so o njej razmišljali stari grški filozofi, pozneje so jo upodabljali umetniki, danes pa jo med drugim raziskujejo nevrologi in kognitivni znanstveniki. Zaradi svoje nedorečenosti je bila in bo: za nekatere bolezen, za druge vir ustvarjalnega navdiha.

Je čustvena stanja mogoče dokumentirati in ohraniti?
Melanholični croquis
se teme in motivov Smrti v Benetkah – zadnjih dni umirajočega umetnika, ki se nepričakovano sreča z utelešenjem ideala lepote – loteva na svojevrsten način, tako vsebinsko kot formalno. Ne sprašuje se več o prelitju naravne lepote v umetnost, poklicu umetnika in uniformiranem življenju, ki ga lahko en sam nepričakovan izbruh strasti prekine za zmeraj.

Sprašuje se o možnosti uprizarjanja čustvenega ambienta in dinamike, ki poganja in oplaja umetniško idejo in njeno realizacijo, ter o tem, ali je stanja, ki jih doživljamo ob spremljanju umetnosti, mogoče dokumentirati in ohraniti pri življenju.

Večerja, gledališče in znanstveni poskus
Dogajanje je postavljeno v klasično arhitekturo in spomin, ki jo tovrstna arhitektura nosi – in to na sodoben, vizualen, estetski ter znanstveno-tehnološki način (avtor scenografije je Matej Filipčič), hotelski prostor pa nastopa kot reminiscenca na literarno in filmsko okolje ter scenografijo Manna in Viscontija. V njem se bo stregla "večerja", ki spekter melanholičnih stanj in vprašanj podaja skozi klasično gledališče, družabni dogodek in znanstveni poskus.

Za kostumografijo je poskrbel Alan Hranitelj, video je delo Andreja Intiharja, glasbeni aranžmaji Anžeta Rozmana, nad jezikom je bedela Maja Cerar, besedila pa je izbrala in priredila Sonja Dular. Premiera bo nocoj ob 20.00 v Grand hotelu Union, ponovitve pa sledijo 15., 16. In 17. novembra ob 19.00.

Kroki je po definiciji hitra arhitekturna skica. Izhajam iz arhitekturnih skic, ki so zelo premišljene poteze znotraj vedute, pogleda; prepoznavne črte, ki gledalcu v osnovnih potezah pojasnijo celotno zgodbo.

Matej Filipčič v oddaji Proti etru